Konec sezone 2009

Veselil sem se lepe jeseni, delal nacrte in preracunaval koliko kilometrov mi bo se uspelo narediti letos. Po lanski sezoni mi je letos slo bolje. Vec kilometrov v istem casu. Vec visincev skoraj enaki povprecni hitrosti. Vse je slo kot po maslu.

20. septembra, 1 leto in 1 teden po lanski nesreci sem spet dozivel to kar vsak kolesar upa, da ne bo. Pri spustu iz Crnega vrha v Poljane sem med zaviranjem, v levem ovinku s sprednjim kolesom zadel v kamen. Majhen kamen, ne vecji kot oreh, vendar dovolj velik, da me je toliko ustavil, da sem letel cez balanco. Popolnoma me je presenetilo. Samo zadrl sem se in letel z glavo naprej. BUM. Takoj sem se pobral in si mislil Fuck #%$!$%. Potipal sem obraz in ugotovil, da mi precej tece kri. Rokavico sem imel takoj polno krvi. Z ust mi je visel koscek mesa. Mislil sem da sem pretrgal ustnico. Pobral sem kolo in ga vrgel v travo. Potem sem odsel do bliznje hise, ki je bila oddaljena kakih 100m. Hvala bogu, da je bila tako blizu, kajti zaradi tega ker mi je kri tako mocno tekla sem bil kar malo v soku.

Prisel sem do hise in klical na pomoc. V hiso nisem hotel ker mi je prevec tekla kri in bi vse zasvinjal. Nihce me ni slisal, ceprav sem slisal, da so notri ljudje. Sel sem okoli hise, ce so morda na kaki terasi ali balkonu. Nic. Potem sem sel nazaj do vhoda in vstopil. Ko sem prisel do stopnic sem se zadrl. Prisla je gospa. Mislim, da ji nisem ravno polepsal nedelje. Vsedel sem se na klop pred hiso. Prinesla je mokro krpo s katero sem si malo obrisal obraz. Ugotovil sem tudi, da ne morem premikati leve rame. Bolela je ko hudic. Poklicali so resilca v Skofjo Loko. Medtem so mi pomagali sleci brezrokavnik, rokavice in sneti celado. Celada jo je komaj kaj skupila. Ravno toliko, da sem jo malo podrsal. Ne vem kako hitro mi je tekel cas, vendar se je hitro zaslisala sirena. Prisli so policisti. Takoj so me zaceli izprasevati o hitrosti, o tem ce sem bil kaj v nezavesti, ce je bilo kaj alkohola, . . Kljub pretolceni ustnici so mi hoteli dati celo pihati. Seveda mi potem tega ni bilo treba narediti, ker nisem bil zmozen. Poslikali so tudi moj razbiti obraz. Medtem je prisel resilec. Povili so mi rane na rokah in polimali tiste na obrazu. Potem so me dali na nosila in odnesli v kombi, kjer so mi dali se infuzijo, ki mi je lajsala bolecine. Preden smo startali proti Skofji Loki so mi policisti izrocili se zapisnik in poloznico za kazen 40€.

Sledila je voznja do Loke v zdravstveni dom kjer me je prisla pogledat dezurna zdravnica. Potem pa direkt na urgenco v Klinicnem centru. Najprej so mi vzeli kri, potem slikali in dali Donerjevo opornico. Ugotovili so, da imam zlomljen nos in "zlom kirurskega vratu leve nadlahtnice". Potem so mi zasili se rano na vrhu nosa, na zgornji ustnici in spodnjo ustnico v ustih, ki je bila cela pretrgana. Potem so me se slekli in dali v bolnisnicno pizamo. Po tem sem bil pripravljen na sprejem na oddelek Travmatologije.

Sledilo je pocivanje. Nato sem do petka cakal na operacijo rame. Skoraj en teden sem jedel samo pasirano hrano, ker zaradi sivov v ustih na spodnji ustnici nisem mogel dovolj odpirati ust. Iz dneva v dan se mi je stanje na obrazu izboljsevalo. Pocasi so izginjale hraste in modrice. Pri operaciji rame so mi vanjo dali "intramedularni zebelj (Targon)".

Po 10ih dneh v bolnici sem v sredo 30.septembra dobil odpustnico in sel domov. V cetrtek sva z bratom sla po kolo, ki je ostalo pri hisi kjer so mi nudili prvo pomoc. Ko so mi pripeljali kolo sem preseneceno ugotovil, da razen potrgane gume na prestavnih rockah ni kolesu nic. Nic pocenega oz. zvitega.

Trenutno sem na bolniski in naj bi bil vsaj se do sredine novembra. Drug teden imam kontrolni pregled v Klinicnem centru. Potem upam da se mi zacne fizioterapija. Da bo rama spet delala kot nekoc bo baje potrebno pocakati 3 mesece. Upam, da bo to res in da bom lahko zacel sportati ze takoj v zacetku leta 2010.

Zie Daks Challenge #2 - Opravljeno

V cetrtek, po nekaj dneh pocivanja sem se spravil prevoziti to turo. Start doma na Petrovem Brdu, potem pa gasa do Bovca. Tam je bil prvi postanek. Nato pa direkt na Mangatrsko sedlo. Na vrhu je bila sicer megla, vendar je bil uzitek kljub temu velik. Saj sem imel za seboj najvecji in najdaljsi klanec na trasi. Za seboj sem imel slabih 98km in nahajl sem se na najvisje lezeci slovenski asfaltirani cesti na nadmosrski visini 2021, ce gre verjeti mojemu stavcu.

Zaradi vremenskih razmer na vrhu sem se hitro sustil nazaj v dolino in si v Logu pod Mangartom znova filal baterije. Nato je sledil spust mimo trdnjave Kluze, do razcepa za Trento. Tu so se zaceli pojavljati prvi znaki utrujenosti. Do vzpona na Vrsic sem mislil, da je res to to, vendar sem sele, ko sem zacel steti serpetine proti vrhu ugotovil kako tezke noge ze imam. Vleklo se je za pop..., vendar sem se nekako prepriceval, da se do 1200m nadmorske visine ne smem ustaviti. 1200m pa zato, ker je to ravno polovica vzpona od prve serpetine do vrha. Ko sem prisel do te visine, sem sel seveda naprej. Vseeno sem se moral 2 km pred vrhom vstaviti in za kako minuto pociti. Potem sem se nekako zvlekel do vrha. Tretjic letos sem ze bil na Vrsicu. Vedno s Trente.

Spust do Kranjske gore je bil kar lep, se lepsi pa bi bil brez tistih tlakovanih ovinkov, kjer ti skoraj odpadejo roke. V Kranjski gori sem se na crpalki spet vstavil, da dam nekaj vase. Med drugim tudi kofe. Mater je bil dober ;)

Od tu naprej do Jesenic in kasneje Bohinjske Bistrice je spet letelo. Edino iz Jesenic do Gorij je slo malo pocasneje, kjer je klanec. Poznalo se je tudi ze, da je za menoj precej poti, ker sem tezko dobil udobno pozo na sedezu. V Bohinjski Bistrici je sledila zadnja pavza pred domom. Zacuda, sem vzpon na Sorisko Planino prevozil najlazje od vseh na trasi.

Kakorkoli, po slabih 11ih urah voznje sem bil doma, zadovoljen s seboj, ker sem prevozil to traso. Se toliko bolj zaradi dejstva, da je bila to solo tura. Nikoli nobenega zaveterja. Vprasati bi sicer moral se kakega izkusenega kolesarja, vendar mislim, da trasa ni za vsakogar.

Statisticni podatki:

246.91 km

4664 m visincev

10:59:57 voznje

Vzpon Kamnica 2009

V soboto sem sel prevozit tole zadevo.

Prijave in kasneje start je bil pred Hidrio na Poljubinu. Ko sem se prijavil sem ugotovil, da sem eden redkih brez licence. Tako, da sem se na startu drzal bolj zadaj. Sledila je zaprta voznja do konca Volc. Potem pa zares. Ker sem ze prejsnjo nedeljo sel prevoziti ta klanec in sem vedel kako zgleda, sem se ga lotil pocasi in z uzitkom. Uzitka potem sicer do vrha ni bilo ;) V klanec sem prisel med zadnjimi in potem prehitel nekaj ljudi. In tako je slo do vrha. Bilo je zelo vroce in na koncu sem bil zelo zadovoljen z rezultatom.

9.3 km vzpona z visinsko razliko 810 metrov sem prevozil kot 80i od 139ih. Ko sem kasneje doma gledal rezultate, sem videl, da so bili tudi nekateri 60 letniki hitrejsi od mene. Tako, da se clovek kar malo zamisli ;)

Po podelitvi in spustu v dolino sem sel pogledati se traso proge na Siroko, kjer je drug teden tudi en vzpon. Tam pa je klanec se malo hujsi. V 5.5 km se dvignes za vec kot 600 metrov.

Zie Daks Challenge #2

Se en iziv sem si izmislil in upam, da ga tudi cimprej prevozim. Trasa je ista kot pri prvem, s to razliko, da se gre se na Mangart.

Link to tocne trase je tu : klik

Pricakovana dolzina trase je slabih 250km in vec kot 4500m visincev. Upam da jo zvozim v 12ih urah ;)

Ljubljana - Vrsic - Ljubljana #2

V sredo je padla ta tura. Z razliko od lani smo jo na koncu podaljsali se skozi Kamnik. To pa zato, da nam jo je uspelo podaljsati za nekaj kilometrov.

Start je bil, kot se za tako turo spodobi zelo zgodaj. Imeli smo tudi spremljevalni kombi, ki je prevazal nase ruzake in opozarjal voznike za nami, da se pred njim nahaja skupina kolesarjev.

Zbralo se nas je 37 komadov.

S parkirisca na Dolgem mostu smo startali ob 5:45.

Sledili so postanki na Godovicu, v Tolminu in Bovcu.

Po prevozenih 160 kilometrih smo prisli do vzpona na Vrsic, najtezjega dela ture. Na vrhu nas je cakalo pecivo, ki sta ga pripeljali Neza in Irma. Full je pasalo.

Po spustu v dolino smo se ustavili v Kransjki gori, kjer je sledilo kosilo. Ko smo se najedli smo picili naprej skozi Jesenice do Zirovnice, Begunj, Trzica, Golnika, Kokrce, Cerkelj, Kamnika in nprej do Ljubljane.

Ob 20:15 smo prisli na Dolgi most. Prijetno utrujeni. Rit pa zelo ;)

Statisticni podatki:

300.8 km

2815 m visincev

10:42:45 voznje

Se kar gonim ;)

Poletje je vsekakor zelo primeren cas za kolesarjenje in ce se le, da sedem na kolo in gasa. Dejansko niti ne vem na kaj se pripravljam. Mi bo pa prej ali slej vse to se prav prislo. Hotel sem prevoziti turo daljso od 200km, pa se mi to nekako ne posreci. Res sem bil ze 2x leto ze zelo blizu temu, pa vendar. S sodelavcem sva prevozila traso Maratona Alpe v kontra smeri na dan dirke in na Pavlicevem sedlu navijala za tekmovalce. Sami norci. Meni se je se ob voznji navzdol zdel klanec tezak.

Pocasi bo treba spet iti na kaksno tekmo, da si malo olajsam duso oz. da ugotovim kako hiter sem. Nabavil sem si tudi nov stevec, ki mi prikazuje trenutni naklon voznje. Na koncu mi pa pokaze se povprecni in maximalen naklon.

Sem pa zdaj ze dva vikenda zapored vozil zelo lepo turo.

Prejsnjo nedeljo sva s se enim kolesarskim navdusencem prevozila traso:

Logatec - Zajele - Zavratec - Veharsce - Godovic - Idrija - Gore - Dole - Medvedje Brdo - Zidovnik - Ceste - Zaplana - Vrhnika - Podlipa - Smrecje - Sv. Trije kralji - Rovte Logatec.

Zelo razgibana trasa, vzpon iz Idrije na Gore je pa itak adijo pamet.

Vceraj pa pa sem v solo izvedbi (kar imam najraje) odvozil traso:

Petrovo Brdo - Grahovo ob Baci - Bukovo - Cerkno - Crni Vrh (pocivalo) - Hotavlje - Poljane - Stari Vrh - Bukovica - Selca - Lajse - Drazgose - Zelezniki - Podrost - Sorica - Petrovo Brdo

Veliko klancev, vendar pa se vsi skrijejo proti tistemu iz Selc do Lajs. Skoraj se ne spusti pod 13%, in kar trikrat mi je pokazalo naklon 18%. Morda pa sploh ni tako hud in je bil tak obcutek zaradi utrujenosti, ki so mi jo dali predhodni klanci.

To je to za ta denar. Zelo kmalu, morda prekmalu pa me koncno caka tura nad 200km :) I Like :):)

Zie Daks Challenge #1 - Opravljeno

Lani enkrat sem si zamislil eno turo s Petrovega Brda cez Vrsic in nazaj na Petrovo Brdo (link).

V petek 19. junija je koncno prisel cas, da sem turo tudi prevozil. Ker nisem nasel nobenega resnega kandidata, ki bi sel z menoj sem jo v celoti prevozil sam. Celoten cas voznje mi nihce ni nudil zaveterja. Ce odmislim se veter v glavo od Kranjske gore do Bohinjske Bistrice, je bilo super. Vzpona na Vrsic in na kasneje na Sorisko planino, sta pa itak zgodbi zase. Na zacetku vzpona na Vrsic sem srecal tudi Janija Brajkovica, ki se pomoje pripravlja za Tour de France.

link do ture

Statisticni podatki:

197.2 km

2915m visincev

7:54:16 voznje

28. maraton Franja

Zacelo se je ze v torek, ko sem v sel prevoziti traso maratona. Ker sem imel dobro druzbo je seveda kar lepo letelo. Kljub temu, da je bilo kar vetrovno sva bila v dobrih 5ih urah okoli. Nato sem se v cetrtek odpeljal en krajsi krog, da sem si malo razmigal noge, potem pa do nedelje stroga pavza.

Vsak dan sem jedel testenine, zadnji dan celo dvakrat. Polnil sem se z OH (Ogljikovimi Hidrati), da so bile v nedeljo misice cimbolj polne.

Na startu sem bil zelo zgodaj. Ze ob 7:45 sem se postavil na startno crto in cakal start ob 9:00. Kmalu sem tudi ugotovil, da bo med maratonom precej toplo. Pocasi se je zacela delati guzva. Vedno vec ljudi. Na koncu nas je bilo na startu velikega maratona baje 2121.

Ko je ob 9ih pocila startna pistola se je zacelo. Nepopisna guzva skozi strrogi center Ljubljane do Brezovice, kjer je sledil leteci cilj. Tu pa se je zacelo zares. Do vrhniskega klanca je letelo, ko noro. V klancu nas je pa seveda malo zabilo. Potem je sledila voznja skozi Logatec, Hotedrscico do Godovica in naprej spust do Idrije in naprej do odcepa za Cerkno. Tu se je hitrost spet zmanjsala in vsi smo vase basali razne cokoladke oz. gele. Ko smo prisli skozi center Cerknega, je sledil vzpon na Kladje. Tu pa se je zacel konec. Komaj sem lezel proti vrhu. Vroce je bilo kot v kotlu. Ker sem imel samo 2 bidona vode in se nisem mislil nikoli med maratonom ustaviti, sem zelo varceval s tekocino. Napaka. Na vzponu se je to se kako izkazalo. Nekje pod vrhom je nekdo delil bidone in enega sem dobil tudi jaz. Na vrhu nic ustavljanja, samo gasa v Poljansko dolino. Ker sem bil ze dehidriran nisem mogel pojesti nobene cokoladke. Potreboval sem ogromno casa, da sem spet prisel malo k sebi. Do Gorenje vasi je potem nekako se slo. Tu pa sem imel bliznje srecanje z enim kolesarjem na moji desni in letel sem cez oba pasu ceste in se komaj obdrzal na kolesu. Takrat je bilo zame dirke konec in vse sem poslal v .....

Vsem skupinam, ki so mi prisle od zadaj, sem se samo umaknil in jih pustil naprej. Tako sem potem samostojno odkolesaril do Skofje Loke, kjer sem ujel Bostjana in skupaj sva se ustavila pri okrepcevalnici na Plevni. Napolnil sem vse 3 bidone s svezo tekocino, nato pa sva jo mahnila proti Ljubljani.

V glavi sem imel samo se cilj, priti do konca v enem kosu in v casu zaostanka za prvim, manj kot eno uro. Do takrat so namrec ceste zaprte za promet, po tem, pa si normalni udelezenec v prometu. To pomeni, da moras upostevati cestno prometne predpise (semaforje in vse ostalo). Lepo smo napredovali mimo Vodic, Taca in na nemsko cesto proti Crnucam. 6 km pred ciljem sta se 2 pred menoj rabila in sem moral zaviti s ceste in se ustaviti, da sem ostal pokonci. Tako sem spet ostal sam, saj mi je skupina v kateri smo bili usla. Pocasi sem se zvlekel do Dunajske in mimo Zal na Smartinsko in v cilj v BTC. Vmes sem pobral se par obnemoglih in jih odslepal do cilja. Za celotno traso sem potreboval 17 minut vec kot lani.

Po prihodu v cilj, se stanje in pocutje seveda takoj izboljsa. Skurjen sem itak bil, da nisem imel kakega apetita in sem raje popil tisto pivo, ki mi je pripadalo. Potem pa pocasi domov pod tus in narocit eno pico.

Kot ze lani, sem spet preklel Franjo, guzvo, vrocino, . . . in si rekel, da nikoli vec. Zdaj po prespani noci so misli ze drugacne. Bomo videli cez eno leto kaj bo ;)

Se en video od lani, da se vidi priblizno kaka guzva je na startu ( od 2:30 naprej )

Kratka reportaza

28. kolesarski maraton Franja 2009 from Simon M on Vimeo.

Lepi casi

Potem, ko so mi v torek popravili desno prestavno rocico se je sele vredu zacel teden. Takoj, ko sem pripeljel kolo domov se je zacelo.

V torek sem tako sel do Polhovega Gradca, nato pa cez Crni vrh v poljansko dolino do Gorenje Vasi in naprej preko Suhega Dola na Sentjost in preko Korena nazaj v Horjul in dalje v Ljubljano.

V sredo sem pocival, potem pa 3 uzitka. V cetrtek sem imel dopust in sem sel iz Ljubljane cez Smrecje v Ziri, potem pa preko Govejka v Idrijo, naprej v Cerkno, Gorenjo Vas, Lucine, Crni Vrh, Polhov Gradec in nazaj v Ljubljano.

Link do ture --> klik 

V petek sem skocil na Rakito in nazaj. Ker je grozilo, da bo dez, je v obe smeri letelo kar so noge dale. V soboto pa pred kosilom se v Medvode, naprej do Sore in nato preko Katarine v Ljubljano.

Gorenjski krog 1 - obratna smer

Danes sem moral iti malo razgibati noge po vcerajsnem teku. Super je bilo. Nic sonca in fajn temperatura.

Statisticni podatki:

92.94 km

1605m visincev

3:52:50 voznje

Prikaži večji zemljevid

8. Tek Suša

V soboto 23.5. sem se udelezil omenjenega teka. Predvsem zato, ker sem se ga mislil ze lani in mi je skoraj najblizji tek. Proga je dolga 7.5 km in ima kar nekaj vzpona. Ker sem do sedaj tekel samo ravninske teke, se je bilo treba preizkusiti se na terenu s klanci. Trasa je zelo lepa. Nic mi nebi skodilo, ce bi jo kdaj prej prehodil, da bi si vsaj predstavljal v kaj se spuscam. Start je bil sele ob 16:30. Posledicno so bile temperature zelo visoke. Pomoje blizu 30ºC. Zacne se direkt v breg in te, ce nisi vajen, zelo hitro "ubije". Po 10ih minutah sem bil ze cist gotov. Sam do cilja je pa bilo treba priti in tudi sem. Tekel sem dejansko hitreje kot sem nacrtoval in na cilj prisel s casom 36:25.

Profil trase:

9. Županov Tek

Pa je za menoj se ena prireditev. Se pravi, vceraj sem se s sodelavci udelezil Županovega teka v Kranju. Trasa poteka okoli Brda.

Trasa je dolga 9.3 km. Casovnih ciljev pred samim tekom ni bilo, ker trase nisem se nikoli tekel. Zelja je bila samo ta, da cimbolje odtecem in to, da me slucajo kdo od sodelavcev ne prehiti ;) Tega se v resnici sploh nisem bal, ker sem vedel da sem najbolje pripravljen ravno jaz. Dozivetij in obcutkov med tekom nebi razlagal ker, ko teces skoraj do konca svojih sposobnosti to ni vec tisti parvi uzitek. Odtekel sem nekje po pricakovanjih. 

Zdaj pa do sobote nic teka, potem pa naprej ;)

Link do se ostalih slik : link 

Cooperjev test 3

Leto je naokoli in bil je cas, da grem spet odteci Cooperjev test. Prvic sem bil jeseni 2007, drugic pomladi 2008 in zdaj po dobrem letu spet. Se vedno malo napredujem s kondicijo, glede na predlani in lani. Ze aprila sem sel enkrat teci na Kodeljevo, da se malo preiskusim. Seveda ga nisem nikoli zgal do konca, kot je to navada na Cooperju. Po obcutkih izpred meseca dni, sem kar dvomil, da lahko izboljsam lanskoletni cas. Pa sem ga :) 

Sicer se vedno ni bilo za najbolso oceno, vedar me je od nje locilo zelo malo casa.

Tako nekako je slo do sedaj:

oktober 2007  --> 9:52

april 2008       --> 9:23

maj 2009        --> 9:02

Se ena fotka, ko se "ogrevam"

Tek trojk 2009

Ze tretje leto zapored sem se udelezil Teka trojk v Ljubljani. Bili smo ista trojka kot lani, zato sem vedel, da smo dobri. Posledicno sem seveda pricakoval "dober" rezultat.

Prijavljenih je bilo1186 trojk in zato je bila guzva nepopisna. Ko je pocila pistola starterja je trajalo skoraj 2 minuti, da smo preckali startno crto. Potem pa samo gas kolikor je dusa dala in prehitet cimvec ljudi. Dobro je priti cimprej na Golovec, ker tam cesta ni vec tako siroka. Sam vzpon je bil malo spremenjen, glede na lansko traso. Dolzina in tezavnost se je s tem povecala. To je bilo videti tudi po rezultatih. 

Najboljsa mesana trojka je bila letos skoraj 5 minut pocasnejsa kot lani. Tudi mi smo potrebovali vec casa kot lani, da smo pretekli progo. Ampak mi smo tekli samo slabi 2 minuti slabse kot lani. To pomeni, da smo letos tekli bolje kot lani :)

Po prihodu na cilj smo bili vsi trije zgonjeni do konca. To pa seveda sodi zraven, ce teces na rezultat.

Vglavnem, super je bilo in upam, da bomo drugo leto spet ista trojka.

Ciscenje verige

Ker je lepo, ce je bicikel tud spucan, je treba vsake toliko spucat tud verigo. Ze lani sem v eni od kolesarskih trgovin kupil cistilo za verige SRAM Pit Stop. Cena slabih 10 €.

Res naj bi bilo zelo vredu in je tudi bilo za nekaj casa. Potem pa sem na znanem kolesarskem forumu prebral, da naj bi razmascevalci, ki se uporabljajo za ciscenje posode bili pravtako vredu. Sel sem v "najboljsega soseda" in kupil Trim Razmascevalec. Cena malo manj kot 2 €.

Ko sem zadevo preizkusil, sem ugotovil, da je kuhinjski razmascevalec zelo boljsi pri ciscenju verige, kot pa cistilo, ki je temu namenjeno.

V konkretnem primeru reklo "Za malo denarja malo muzike" ne velja. ;)

Gorenjski krog 1

V soboto sem sel pogledati, kaksen plaz je na cesti Sorica  - Soriška planina, da sem videl ali je cesta prevozna. Danes pa sem po dolgem casu spet sel na eno daljso turo. 

Trasa je bila : 

Petrovo Brdo - Bohinjska Bistrica - Bled - Lesce - Kropa - Jamnik - Dražgoše - Železniki - Petrovo Brdo

Lepa tura, ce odmislim veter in to, da ves cas skoraj ni bilo sonca.

Statisticni podatki:

93.51 km

1670m visincev

4:12:50 voznje

Graf:

Zemljevid:

Prikaži večji zemljevid

Petrovo Brdo - Kanal - Petrovo Brdo

V soboto je bilo lepo vreme in to je bilo treba izkoristiti. Sel sem do Kanala, nato pa cez Kanalski Vrh do Cepovana. Od tu sem se spustil do Mosta na Soci in nazaj domov.

Precej tezja trasa, kot sem mislil da bo.

Statisticni podatki:

112.17 km

1950m visincev

4:47:52 voznje

Graf:

Zemljevid:

Prikaži večji zemljevid

Otvoritev kolesarske sezone 2009

Pa smo jo otvorili kot je treba. Vceraj po kosilu. Sej ne da se nism ze prej kaj vozil s kolesom, vendar to ni blo tisto tapravo. Vceraj je pa bilo. Startal sem od doma in vmes pobral se Boštjana. Prvo sva morala prevoziti Baško grapo in nato naprej proti Kanalu ob Soči. Tu sva zavila pod zeleznisko progo in desno. Izkazalo se je, da te lahko nacrtovanje trase samo s pomocjo zemljevida posteno "nategne". Zakaj? Sledilo je 6 km precejsnega klanca. Vendar smo ga preziveli. Nekje jna vrhu smo zavili ostro desno in nadaljevali pot proti Kambreškem in naprej proti ne vem kam. Cez nekaj kilometrov smo prisli na makadam, ki se je nato vlekel priblizno 5 kilometrov. Sledil je spust do Ušnika. Potem pa mimo Volč do Tolmina. Tu je sledil zasluzeni pocitek in na crpalki sva si privoscila sendvic, da sva si malo napolnila baterije. Ko sva se najedla sva jo cez Hum mahnila proti Podbrdu na pir :)

Na koncu je sledila se smetana ture. Vzpon s Podbrda nazaj domov. Tu pa ni bilo vec pravega uzitka. Noge so bile ze cisto svoh, vendar sem se pocasi le privlekel domov. 

Statisticni podatki:

109.68 km

1930m  visincev

4:48:37 voznje

Spet se je izkazalo, da so ture, ki jih prevoziva z Boštjanom ene napornejsih. To pa zato, ker gre vedno skoraj ali cisto do konca. 

Nekaj je pa le dobrega v tem, vsaj prej si doma :)

Profil:

Zemljevid:

Prikaži večji zemljevid

Nove gume

Ce se ima clovek kaj rad more tudi sam sebi kdaj kako darilo kupit. Ker sem v Sezani tekel nad pricakovanji, sem si jih kupil. Nove gume za na noge. Da bom udobneje tekel. Slisijo na ime Asics GT-2130.

Kr nek :)

Iscem nekaj po netu in pridem do tele strani klik

Zanimivo ;)

9. Kraski maraton

Po tocno enem mesecu je spet cas, da kaj napisem. Pa se razlog je dober.

Prva misel, da bi pretekel polmaraton je stara ze vec kot leto dni. Lani, sem po pripravah na Kraski maraton, v zadnjem tednu zbolel in vse skupaj je slo po vodi. Nic zato, sem si mislil. Bom sel pa na Ljubljanski maraton odteci to razdaljo. Tudi to se mi je zalomilo, ker sem se septembra sesul z biciklom ( macki smotani ;) ). V tretje gre rado in to kot zgleda drzi. V tretjem poskusu, mi je vendarle uspelo odteci svoj prvi polmaraton.

Pripravljati nanj sem se zacel ze novembra oz. decembra. Celotne dolzine polmaratona, med pripravami nisem nikoli odtekel. Izkazalo se je, da s tem nisem naredil nic narobe. Po 4 dneh sportne abstinence in prenajedanja s testeninami in OH (Ogljikovimi Hidrati) je prisel tezko pricakovani danasnji dan. V Sezano sem se odpravil kar malo zgodaj, tako, da sem imel se dosti casa za psihicne priprave ;)

Po prevzemu startne stevilke in darilne vrecke sem se sel pripravljati na dogodek meseca. Ko sem si pripel stevilko na majico in obul tekaske copate, sem bil pripravljen. Pocasi sem se odvlekel na prireditveni prostor. Ko vidis mnozico tekacev, en bolj zagret od drugega, se kar malo ustrasis. Vsaj jaz sem se. Podvomis v svojo pripravljenost in zmoznosti.

Ko je pocil startni strel, vse misli gredo z glave ven in imas samo se en cilj. In to je cimbolje preteci polmaraton. Cilj, je bil preteci razdaljo v manj kot 2 urah in se cimbolj priblizati casu 1:50:00. Na startu je itak huda guzva, ki pa se iz kilometra v kilometer bolj redci. Ciljni tempo mi je bil 5:40/km. V zacetku teces full hitro oz. hitreje kot je ciljni tempo. Pri meni je bilo tako, da sem prvih nekaj kilometrov tekel v tempu 4:45/km. Se pravi precej hitreje kot sem nameraval. Ves cas sem si govoril: "Daks, ne seri, ker se bos skuril pred koncem s takim tempom."

Tezko se je bremzati na tekmi in v mnozici ljudi in dejansko mi ni uspelo. Ves cas sem tekel malo pod 5:00/km. Povrh vsega me je ves cas nekaj tiscalo v trebuhu in samo bal sem se, da se bom usral oz. moral scat. Hvalabogu ni bilo iz tega nic, razen neprijetnega obcutka. Prvih 12km sem pretekel v 58ih minutah. Kar vredu je letelo. Potem je pocasi nastopila utrujenost in na 16em kilometru sem vase stisnil gel, zaradi katerega sem upal, da bom zadnjih 5km pretekel lazje kot zadnjih 5. To ni bilo cisto res, ker mi gel niti ni dal toliko moci kot sem upal. Zadnje 2 - 3 km sem imel res tezke noge in samo upal sem, da bom cimprej prilezel cez cilj, ker sem bil totalno na koncu z mocmi. In nekje ob 12:46 po lokalnem casu sem pritekel na cilj. Dosegel sem cas, za katerega sem smatral, da mi je zivljenski cilj teka na polmaraton. To je tek s povprecno hitrostijo 12km/h oz. 5:00/km.

Polmaraton sem pretekel v neto casu 1:45:22 :):):)

Trasam maratona:

Medalja:

Kosilo zmagovalcev ;)

Sportni vikend

Ta vikend, je bil en lepsih v zadnjem casu.

V soboto sem imel generalko za Kraski maraton v Sezani. Startal sem od doma do odcepa za Danje. Tu sem se obrnil in mimo Sorice tekel do Podrosta od tu pa spet domov na Petrovo Brdo. Cilj mi je bil teci s tempom hitrejsim od 10km/h. Trasa niti ni bila najbolj lahka, saj je bilo precej vzpona in posledicno tudi spusta.

Razgled in vse ostalo pa je bilo super, ce seveda odtejem zadnjih nekaj kilometrov. V zadnjih 2 kilometrih je bilo velliko vzpona in tudi utrujenost je bila ze huda. Ce sestejes te dve stvari hitro ugotovis, da se mi ni ravno smejalo. Dejansko sem si ze odmislil vzpon na Porezen, ki sem ga imel v mislih za naslednji dan. Ko sem se ohladil, najedel in vse ostalo, sem seveda spremenil mnenje. Krog sem odtekel pocasneje kot sem racunal, seveda pa nisem vedel tocne dolzine.

Danes malo pred sedmo zjutraj startal na Porezen. Na zalost je bilo oblacno in vrha se ni videlo. Sla sva s sosedom Andrejem. Seveda sem sel od doma pes in v Plasajti se mi je pridruzil se sosed. Obul sem si se gamase in potem je slo zares. Andrej ga je zgal kot, da gremo zadnjic tu gor in na vrhu smo bili v dobri uri. Za nazaj grede smo sli se na Hoc in se spustili v Podhoc, od tu pa domov.

Po kosilu sem pa seveda moral izmeriti se dolzino, ki sem jo pretekel prejsni dan. Dolzino sem potreboval zato, da izvem, ce sem tekel po pricakovanjih ali ne. Po vec 3 mesecih sem tako zopet sedel na kolo. Krog sem prevozil v obratni smeri kot sem ga tekel. To pa zato, ker sem tekel po levi strani. Kmalu sem ugotovil, da nimam vec tako utrjene zadnjice kot sem jo imel. Drugace je bilo pa zakon. Full sem pogresal kolo. Krog sem naredil v slabi uri.

Ko sem prisel domov in videl prevozeno razdaljo sem ugotovil, da sem generalko odtekel celo malo bolje kot sem pricakoval. Tako mi ostane zdaj se mesec casa, da pridno nabiram kilometre do maratona.

LIVESTRONG & ZMAGOVALEC

Pred casom je ena punca na www.bicikel.com povedala, da se trenutno nahaja v ZDA. Nek kolesarski navdusenec Slovenec, ki zivi v Ameriki, ji je baje zastonj poslal 200 zapestnic organizacije LAF (Lance Armstrong Foundation). Povedala je, da jih bo, ko se vrne v Slovenijo delila zastonj. Takoj sem ji seveda poslal mail in se dogovoril z njo, koliko zapestnic bi imel. Danes sva se dobila in mi jih je dala. Oseba, ki ji je poslala zapestnice zeli ostati anonimna in zeli, da se zapestnice zastonj razdelijo. Tako sem postal ponosen lastnik ene od njih.

Lani konec leta, pa sem dobil tudi zapestnico Drustva onkoloskih bolnikov slovenije. Podobna je tej od Armostonga le, da je oranzne barve in na njej pise ZMAGOVALEC. Zanjo sem tudi daroval prostovoljni prispevek.

Se slika obeh :)

Zdaj pa naprej nabirat moci za Sezano.

Krneki

Nekje sem zasledil stran: http://www.wordle.net/

Ce vnesem naslov svojega bloga dobim priblizno tako sliko

Dihanje in tek

V zacetku meseca je prijatelj razlagal kako on vedno ko hosi steje korake in diha. To pa zato, da se bolje izkoristi kapaciteto pluc in posledicno lazje giba.

Ta vikend sem tudi sam poizkusil to tehniko pri teku. V petek sem se tega spomnil sele med tekom, zato pa sem v soboto takoj zacel s tem. Prebral sem tudi nekaj debat na to temo, na www.tekaskiforum.net. Tam nekako svetujejo, da naj bi bil izdih 2 x daljsi od vdiha. Sam sem dihal v razmerju 1:1. Se pravi vsakokrat ko sem stopil na desno nogo sem ali vdihnil ali izdihnil. Se pravi vse skupaj sem ponavljal v zaporedju vdih, izdih, vdih, izdih, . . .

Sporobati moram se to da bi izdih trajal 2 x dlje kot vdih, da vidim ce bo kaj bolje.

Moram reci, da me je vse skupaj kar presenetilo, saj sem odtekel progo z najvecjo hitrostjo do sedaj in letos nasploh. Tekel sem priblizno 10% hitreje kot ponavadi in to z istim pulzom.

Tako, da zgleda da stvar res deluje ;)

Pohod Zelezniki - Ratitovec - Drazgose

Se eno fajn dozivetje sem dal skozi. V soboto sem se udelezil omenjenega pohoda.Organizator nam je pred startom povedal, da je v Zeleznikih -12°C, na Ratitovcu pa samo -6°C.

Izpred bazena v Zeleznikih smo krenili proti vasi Prtovc, od tu pa cez Razor do Krekove koce na Ratitovcu.

Od Prtovca do Ratitovca je bil sneg in je kar malo drselo. Sploh takoj iz vasi, kjer je selo strma pot. Na vrhu smo bili ob 3:00. Malo pojedli in popili, nato pa cakali 4:00, da krenemo naprej. Nadaljevali smo preko planine Pecana, se povspeli na Kosmati vrh in se potem spustili preko Jesenovca, Ledin in Mosti do Rastovke, kjer je sledil drugi postanek in caj. Ko se je organizator koncno spomnil, da je cas da gremo naprej smo tudi sli. Nadaljevali smo po Jelovici do razgledne tocke na Vratnem robu in naprej po lovski poti do Kalisnika. Od tu je sledil se spust skozi Jelensce do Drazgos.

Ko smo prispeli tja, so se ze vrteli Greatest Hits of 1945. Same partizanske, pa sami stari ljudje. Se kar mal cudno pocuti mlad clovek tam. Pojedli smo se pasulj s klobaso, potem pa pot nadeljevali do Rudnega, kjer nas je cakal prevoz do Zeleznikov. 

Imeli smo sreco, ker je bila polna luna in se je res videlo kot podnevi. Zjutraj smo videli lep soncni vzhod in se lepsi zahod lune, ki je kot ogromna krogla zasla za Triglav. Ker smo hodili celo noc, se mi je seveda zjutraj to zacelo poznat. Nekaj casa sem hodil kot, da bi bil pijan in skoraj stoje zaspal. Ni za govorit, kako lepo sem spal tisto noc ;) 

Tehnicni podatki:

Dolzina trase 25km, 1596 m vzpona in 1236 m spusta. Cas pohoda 10 ur. Cas hoje 8 ur.

Kaj in kako je bilo v 2008

Leto 2008 je mimo. Ostali so lepi spomini. Najbolj sportno leto mojega zivljenja do sedaj. V zacetku leta sem bil po decembru 2007 seveda pol energije, tako kot sem tu sedaj ;) Nabiral sem tekaske kilometre in se pripravljal na moj prvi polmaraton marca v Sezani (klik, klik). In tu se mi je prvic zalomilo. V predprijavi sem ze placal startnino, potem pa fasal angino. In tako sem zamudil Kraski maraton. Seveda sem tezko pricakoval tudi toplo vreme, da lahko sedem na bicikel. Nabavil sem si nova pedala, cevlje in gume. Dostikrat sem se tudi zbal, da me bo, preden se ogreje itak lahko ze vse skupaj minilo. Nekaj resnice je tudi v tem. Aprila sem namrec nabavil specialko in se cist zaljubil vanjo. Tako, da sem potem v celem letu vecino casa prezivel na njej in ne na gorcu.

Maja sem se udelezil teka trojk. Nastopili smo kot mesana trojka (Helena, Matjaz in jaz). Zasedli smo zelo dobro 34 mesto med 366 trojkami. Cez 1 teden sem sel teci se 10ko v Radence. Super, vendar vroce. Tu se je potem moja tekaska sezona za nekaj casa ustavila. Nastopil sem se na Maratonu Franja in debitiral s polurnim zaostankom za prvo uvrscenim. V sredini julija sem nastopil se na kolesarski tekmi za Zlato cipko v Zeleznikih. Vzpon na Sorisko planino. Fesjt smo svical ;) 

Konec julija, sem se udelezil ene ture s skupino kolesarjev, ki sem jih dobil na www.bicikel.com. Sli smo iz Ljubljane preko Tolmina do Vrsica in potem mimi Jesenic nazaj v Ljubljano (klik). To je bil en vecjih izivov prejsnega leta. Slabih 290 kilometrov in vec kot 10 ur voznje v enem dnevu. Ni za pravit, kako je bolel predel na katerem sedis :) Sredi avgusta sem sel pa se na Maraton po dezeli Cvicka. Tudi kar lustna zadeva.

V zacetku septembra sem se zacel koncentrirati na priprave za Ljubljanski maraton. Da koncno odtecem svoj prvi polmaraton. Pa ga nisem, ker sem sredi meseca povozil macka in se pri tem konkretno razbil (klik). To se mi je zgodilo en dan pred nacrtovanim nastopom na triatlonu nz Bledu. Poleg pocene celade, poskodb kolesa in raznih odrgnin po telesu, sem ugotovil se, da mi nekaj manjka v telesu. Dobil sem prepoved sporatnja do konca meseca. Z oktobrom sem spet zacel teci in kolesariti, vendar zelo uizi in tako je sel se en polmaraton mimo. Take mamo. Izzivi so vseeno ostali do konca leta. Podreti sem moral svoj tekaski rekord iz 2007. In sem ga :)

Ni mi pa uspelo, da bi bil "sportno aktiven" 50% leta oz. 183 dni.

Malo statistike:

KOLO

Prevozena dolzina: 5773.4 kilometrov

Prevozena  visinska razlia: 69035 metrov

Skupen cas voznje: 222:40:26

Najdaljsa tura: 286.9 km (LJ - Vrsic - LJ)

Najdaljsi cas voznje: 10:35:45 (LJ - Vrsic - LJ)

Max. hitrost: 77.47 km/h (Soriska planina - Sorica)

Max. povprecna hitrost: 35.75 km/h (Maraton po dezeli Cvicka)

Povprecna hitrost: 25.93 km/h

Povprecna dolzina ture: 62.08 km

Povprecni cas ture : 2:23:40

TEK

Pretecena dolzina: 745.22 km

Skupen cas teka: 72:25:59 

Povprecna hitrost: 10.29 km/h

Povprecna dolzina teka: 8.67km

Povprecni cas teka: 0:50:32

Ena vecjih zelja za 2009 je, da koncno pretecem polamraton. Ce bo prav, ze marca v Sezani. Skratka upam, da se bom lahko cimvec sportno udejstvoval tudi letos. 

Ko enkrat pades notr, je gotovo. No way back ;)