Zie Daks Challenge #1

Ze dolgo casa nazaj sem prisel na misel in si izmislil turo okrog, ki gre priblizno okoli Triglavskega narodnega parka. Pogoj je bil, da je tura v celoti asvaltirana, zato da je prevozna s specialko. Start in cilj je seveda v isti tocki. V mojem primeru je to Petrovo Brdo ;)

Tura je pa sledeca:

Petrovo Brdo - Bohinjska Bistrica - Bled - Jesenice - Kranjska Gora - Vrsic - Bovec - Kobarid - Tolmin - Petrovo Brdo

Dolzina ture je priblizno 200km in pomoje vsaj 2000m visincev. Dejansko dolzino in visince bom napisal, ko bo tura prevozena.

Seveda sem takoj nasel kandidata za to turo. Ideja je bila, da jo odpeljemo v jeseni, ko bomo polni kondicije. Ker pa se bliza maraton Franja in se nimamo prevozene razdalje, ki se jo vozi tam, je zelo mozno, da jo odpeljemo se pred 15-im junijem.

28. Maraton treh src

Ta vikend sem se spet imel lepo, saj sem sel teci na Maraton treh src v Radence.
Prvo so startali tapravi tekac, se pravi polmaratonci in maratonci, kasneje pa se mi. Ko pa je pocila pistola, je slo zares. Pognal sem se, ko svinja v koruzo in prehiteval vse po vrsti. Kmalu sem obcutil, da bo tek kar tezak, saj je bilo precej toplo in zelo vlazno ozracje. Prve 4 km sem pretekel v dobrih 18ih minutah. Dober cas, ni kaj. Kmalu po pretecenih 5ih kilometrih, pa sem prisel do spoznanja, da sem prehitro startal. Postal sem utrujen in komaj sem se tekel. Veliko tekmovalcev, ki sem jih prej tako veselo in ponosno prehitel, me je prehitelo nazaj. Smotan obcutek. Na vsaki okrepcevalnici sem nekaj vzel. Od limone, grenivke, vode pa do mokre gobice. Nic mi ni vec pomagalo. Mislil sem celo, da bi se ustavil, vendar ker sem tak kot sem, se nisem in sem se vlekel naprej. Vsak kilometer sem tezje tekel. Popolnoma sem bil skurjen. V zadnjih nekaj 100 metrih sem ob pomoci in navzocnosti publike stisnil iz sebe se zadnje moci in pretekel v cilj s casom 0:48:06 (neto 0:48:00). Zasedel sem 74. mesto med 489 udelezenci v moji kategoriji.
Moja najtezja tekma do sedaj. Upam, da bo v prihodnosti cimmanj podobnih izkusenj.

Drugace pa lepa prireditev. Skoda mogoce samo to, da so ljudje samo na zacetku in koncu trase. Malo mi je manjkalo spodbude na sredini, kjer sem imel "krizo".

Po tekmi smo seveda popili pivo ali dve. Nato smo sli do mojih "gostiteljev", kjer sem tudi prvic jedel bograc, ki je bil seveda zelo dober. Zvecer smo sli se na koncert "djevojke sa sela" (Severine), potem pa pocasi spat. V nedeljo smo sli po zajtrku, se en krog z bicikli. Dozivel sem prvi gumi defekt. Ne vem a sem povozil kak kamen ali kaj drugega. Kakorkoli, zadnja guma je bila kar naenkrat prazna. Takoj smo se ustavili in zamenjali zracnico. Se dobro, da sem jo prejsni teden kupil, ker drugace sploh ne vem kaj bi lahko naredil, ker s seboj nisem imel niti pribora za zakrpanje zracnice. Dobro, da smo imeli s seboj se eno malo pumpo in smo lahko se gumo napumpali. Potem sem moral seveda bolj paziti in se celo pot do doma bal, da bo kaj narobe. Pa ni bilo. Cez kako uro in pol smo srecno prispeli do doma.

Cel vikend je izpadel super, razen teka v soboto s katerim, isto kot zmagovalec :) , nisem zadovoljen. Najbrz bo poleti padel se kak popravec za to. Zdaj se pa veselo pripravljat za maraton Franja ;)

Tek trojk 2008

Vceraj 10.5.2008 je bil na sporedu Tek trojk 2008. V nasi ekipi sva bila 2 tipa in ena punca. Nikoli prej nismo sli skupaj tecet, da bi videli kako se ujamemo. Vse to nas je cakalo ob 9:30, ko se je zacel tek.

Na startu je bila, kot ponavadi na takih prireditvah, velika guzva. Ko je pocila pistola se je zacelo zares. Preden smo sli cez startno/ciljno crto, je minilo ze vec kot minuto in pol. Pol pa gas. Prehitevali smo veliko ljudi, sploh od zacetka, potem pa vedno manj. Imeli smo tak tempo, da sem imel ze pomisleke, ce bomo sploh prisli na cilj. Pa je nakako kar slo no. Res, da pod visokimi obrati, pa vendar. Ko smo prisli do Fuzin se je zacel vzpon. Tam je kakih 200 metrov zelo ozke, dober meter siroke poti, ki se vije cik cak proti vrhu. Tu se je sele zacela guzva. Pa ne samo to, se nekateri ki niso mogli vec tectm so zaceli kar hodit in povzrocali se vecjo guzvo. Jaz sem tu veliko ovinkov sekal in res prehitel veliko ljudi, tako da sem potem precej casa tekel cisto uizi in sam, da sem pocakal se ostala dva iz moje ekipe. Zenski je bilo treba malo pomagati teci v klanec. Tudi to smo storili brez problema in tekli naprej. Na okrepcevalnici se nismo vstavili, ker smo sli teci na cas. Ko smo pritekli z Golovca do Karlovskega mostu je bila tam tabla z napisom "2 km do cilja". Lep pogled ni kaj. Problem je bil le v tem da smo bili kar zmozgani ze in asvalt ni ravno fajn za tect. Mi smo ga vseeno zgali do cilja. Nekajkrat sem sicer mislil se reci, da malo zmanjsamo tempo, vedar sem si mislil, da dokler gre, bom tiho. In sem bil, do cilja.
Ciljno crto smo pretekli, ko je bil na zaslonu cas 1:02:59. To je bruto cas. Od poka pistole do prihoda na cilj. Neto cas smo imeli 1:01:20. Skoraj pod uro.
Zasedli smo 34 mesto med 365 mesanimi trojkami. Kar lep rezultat, se sploh glede na to, da nihce od nas ni pricakoval takega casa.
Najbolj zanimivo pa je to, da je glavni "krivec" za vse skupaj punca iz nase ekipe, ki nam je drzala tak tempo.
Ker smo se kar fajn ujeli na Teku trojk, malo razmisljamo se o enem teku junija. To je Stafetni tek Zelezna kapla, v Preddvoru. Gre za maraton stafet. Vsak od trojice tece priblizno tretjino dolzine maratona.

PRVI TEKAC: Zelezna Kapla - Jezerski vrh 15 km z visinsko razliko +662 m
DRUGI TEKAC: Jezerski vrh - Fuzine 13 km z visinsko razliko - 447 m
TRETJI TEKAC: Fuzine - Preddvor 14 km z visinsko razliko - 291 m

Ker sem se vceraj baje izkazal v teku v klanec, sem baje najbolj primeren kandidat za prvega tekaca. Ce tek ne bo 15.6., ko je maraton Franja, imamo precej sans, da gremo odteci se to zadevo. Bomo videli cez 1 mesec.

Se ena slika s trojk. Zgledam kot, da bi sel mal trimckat ;)

Majske pocitnice

Ker je bilo v prvem delu pocitnic bolj slabo vreme, sem postal ze skoraj malo tecen. Ko pa je bilo aprila konec je bilo lepse tudi vreme in cas je bil, da se malo vsedemo na bicikel.

V petek sva sla z Bostjanom do Bohinjskega jezera in nazaj.


Lepa turca. Za nazaj grede naju je na Soriski planini ujel dez. Nic kaj prijetno, ker je bil tam ze itak precejsen mraz. Malo smo se tresli do Sorice. Ko pa smo sli proti primorski, se je pa zacel kazati soncek in postalo je topleje.

V soboto je bilo, zaradi pomankanja kolesa iz prejsnih dni, potrebno seveda narediti se eno turco. Tokrat sva se odlocila za Breginj.


Prvo gas skozi Basko grapo, do Tolmina, nato pa naprej do Kobarida. Tu sva se ustavila na crpalki, da sva si nabavila za pit in malo "dopinga" za pojest. Nato sva sla naprej. Ko sva lezla proti Breginju sva se odlocila, da ne greva do konca, ker sva imela ze kar precej poti za seboj in seveda se toliko za nazaj. Sla sva do odcepa za Podbelo. nato sva se spusila nazaj do Kobarida.


Ker sva ze celo pot govorila, da je potrebno bolj uizi naprej sva se odlocila, da je zdaj zadnji cas, da to tudi izvedeva. Vse vredu in prav, ce nebi dohitela enega tipa na specialki, ki se je vozil kot da bi bil na pocitnicah. Pocasi in po sredi ceste. Seveda sva ga prehitela. Tip se nama je seveda prilepil na rit in gas. Zacela se je dirka proti Tolminu. Prvo sem vlekel jaz, nato Bostjan, pa spet jaz, pa spet Bostjan. Tisti tip pa kar zadaj se svercal. Pi...... jedna. Vglavnem v kroznem pri Tolminu je sel ta tip proti Volcam midva pa v Tolmin. V Baci sva se ustavila na pijaci, nato pa nazaj v grapo. Do Koritnice je slo lepo, nato je pa ratala kriza. Vsaj pri meni. Cisto brez moci. Vglavnem s Podbrda domov sem komaj prilezel. Nic ne de, se je treba pripravit na Maraton Franja.

Statisticni podatki(za vikend):
185.10 km
2925 m visincev
8:14:25 voznje
4.8 litrov popite tekocine