* Cez en teden sem se udelezil vzpona za zlato cipko 2010. Trasa je bila zaradi del na odseku Podrost - Sorica, drugacna kot leta 2008. Iz Podrosta smo pot nadaljevali v smeri Petrovega Brda in po 2 km zavili desno proti Sorici. Zacel se je blag vzpon z vrhuncem malo pred samo vasjo, kjer je tak klanec, da mislis da se bos zaletel v steno. Najvecji naklon znasa cez 20%. Ko zlezes cez to steno te caka se slabih 6 km zvpona do cilja. Enako kot dve leti poprej sem startal z stevilko 80 in enako kot takrat zasedel 45 mesto.
* Dva tedna kasneje je sledil vzpon na Krn. Start je bil na parkiriscu na koncu ceste (malo pred planino Kuhinja). Pot vodi mimo planine Zaslap nato pa po travnatem pobocju do prvega "sedla", kjer se vidi Rdeci rob. Cez nekaj casa zagledamo tudi jezero v Luznici. Sredi julija sem prvic v zivljenju stal na snegu.
Potem se pot vzpne do Praga kjer zavijemo levo proti Batognici, na vrhu katere je videti se veliko razvalin iz casa Soske fronte.
Povzetek iz Wikipedije:
"Batognica je 2164 metrov visoka gora nad reko Sočo v bližini Krna. Sam vrh je bil med soško fronto prizorišče nenehnih spopadov med avsto-ogrsko in italijansko vojsko. Najhujši boji so na Batognici potekali 21. julija 1915, ko so Italijani Avstrijce potisnili na vzhodno tretjino planote. Italijani so tako zasedali zahodni in osrednji del planote Batognice, Avstrijci pa vzhodni del. Med seboj sta bili vojski oddaljeni samo 85 metrov. Obe vojski sta se močno utrdili, delali sta obsežne sisteme kavern in drugih rovov, v katerih so vojaki nato preživeli dve leti. Linija se v tem času ni nikamor premaknila, zato so Italijani pod avstrijske položaje skopali rov, v katerega so namestili razstrelivo. Avstrijci, ki so z enako namero želeli presenetiti Italijane, so po naključju odkrili italijanski rov, iz njega previdno pobrali vse razstrelivo in z njim pozneje vrgli v zrak italijanske položaje. Še danes so na Batognici vidni veliki kraterji, ki so nastali nastali ob eksploziji."
Sledi strm spust po stopnicah do Krnske skrbine, nato pa vzpon na vrh Krna.
Vrnili smo se po drugi poti in sicer po "plosci" do planine Slapnik ter naprej do planine Kuhinja.
* Zadnjo sredo v juliju sem se udelezil skupinske ture iz Ljubljane, preko Vrsica naprej do Ljubljane. Skratka v dobrih 11ih urah sem prebrcal 318 km in tako sem malo poravil julijsko statistiko ;)
* Konec julija je v popoldanskem pohodu "padel" se Porezen. Naslednji dan sem sel z necakom Zanom se na Crno Prst, da vidim ce mu bom dovolj dobro spremstvo pri teku na to goro. Bomo videli septembra ;)
* Ker mi sredi julija ni uspela tura iz Kobarida do Kranjske gore in nazaj, sem jo odpeljal v soboto. Vreme je bilo idealno, kondicija malo manj. Ce nebi imel nazaj grede celnega vetra bi se bilo, tako pa me je turca zmatrala bolj kot sem mislil.
* Vceraj pa sem bil na Kobariskem Stolu. Od vseh hribov ki sem jih dal letos skozi moram reci, da je bil ta najgrsi. To pa zato, ker je proti vrhu pot zelo ozka in je bil tudi spust na tistem odesku grd. Na vrhu je bila megla, tako da ni bilo druge kot pojest sendvic in se cimprej odpraviti nazaj proti avtu. 
