Rehabilitacija rame je trajala malo dlje kot sem prcakoval. Zelo mi je pomagalo tudi zdravljenje v zdraviliscu Terme Zrece. Tako sem konec decembra dobil zeleno luc za sportne aktivnosti. Seveda lepo pocasi in po pameti. Tako sem kmalu po novem letu zacel teci. Sledil je tek na smuceh in kolesarjenje na trenazaerju. Takoj, ko sem zacel sportati se je gibljivost rame se izboljsala. Ker na koncu rehabilitacije, zacetek februarja, rama se vedno ni bila dovolj okrepljena z misicami, sem zacel se plavati. To je trajalo en mesec, stanje se je se izboljsalo in posledicno tudi kondicija.
Sledile so priprave oz. nabiranje kondicije za 10. Kraski maraton. Slo je pocasi in z uzitkom. Na koncu mi je sicer zmanjkal se kak teden, da bi vsaj enkrat pretekel se polmaratonsko razdaljo na treningu. Tudi dolzina vseh tekov do dneva tekme, je bila skoraj tretjino manjsa kot lani.
Kakorkoli, po vecdnevnem testeninskem jedilniku, je v nedeljo sledila tekma. Ze napoved iz prejsnega dne, nam ni obetala najlepsega vremena. Vendar me glede na zeljo po tekmi in pripravah, ne bi od nastopa odvrnilo skoraj nic. V Ljubljani je bilo vreme oblacno, vendar brez padavin, ze od Vrhnike naprej pa je rosilo. Tudi ob prihodu v Sezano ni bilo nic bolje in enake razmere so potem ostale do konca teka. Zelo rahlo je rosilo.
Ker nisem imel nekih velikih nacrtov sem se postavil bolj na konce startne kolone. Sledilo je cakanje starta, nato pa se cakanje, da se kolona sploh premakne. Ko smo se koncno zaceli premikati je bilo na vrsti prehitevanje in tek na visokem pulzu, ki je trajal prvih nekaj kilometrov. Nato sem zacel teci malo bolj kontrolirano in drzal pulz v zeljenem obmocju. Ze na tretjini proge sem ugotovil, da se vedno tecem precej dobro oz. enako hitro kot lani. Tudi po 2/3 proge sem se vedno tekel hitreje kot sem pricakoval. Hitro sem zacel racunati kaksen cas lahko dosezem in bil presenecen, ko sem ugotovil, da lahko izboljsam lanskoletni cas. Vse lepo in prav, ce ne bi bilo ravno v zadnjih nekaj kilometrih najvec vzpona oz. vsaj obcutek je bil tak. Pulz je usel izven nadzora, kar pomeni, da bi se lahko "prekuril". Na levem stopalu me je zacelo zuljiti. Proga pa ves cas malo gor malo dol. Pocasi me je zacelo boleti se v bokih. Potem sem videl se kako so nekoga, ki ga je zgrabil krc dajejo v resilca in nekoga, ki je bruhal pri kraju proge. Kar malo zbilo moralo. Pocasi sem le pritekel do 20 kilometra in sledil je samo se en do konca. Tu je masina spet zacela delati in sledil je se zadnji "vzpon" cez zeleznisko progo in spust proti cilju. V zadnjih metrih sem iztisnil iz sebe se zadnje zaloge moci in odsprintal v cilj.
Po precakanu ciljne crte in ugotovitvi, da sem izboljsal lanskoletni cas, pa samo nasmeh na usta in popolno zadovoljstvo. Ko sem se malo pohladil in preoblekel, je sledila se jota s klobaso in gasa nazaj v Ljubljano.
Tako, da sem kar zadovoljen z zacetkom sezone in upam, da bo slo tako tudi se naprej. Zdaj pa samo cakam sonce, da lahko zacnem kolesariti ;)
Aja, neto cas je po moji uri pa je 1:42:59
