Povzetek leta 2007

Leto 2007 se koncuje in prav je, da se malo spomnem kaj vse se mi je dogajalo.

Koncal sem "dolgotrajni" studij in diplomiral, se zaposlil, malo potoval, kupil kolo in zacel kolesariti, se udelezil svoje prve uradne tekaske prireditve, . . .

20. aprila sem diplomiral na fakulteti za Racunalnistvo in Informatiko. Nato sem imel malo prosto in se 7. maja zaposlil v podjetju Euro Plus v Kranju. Konco sem lahko zacel odstevati dneve do penzije :)

Konec junija sem bil na dopustu na Djerbi. Prvic sem letel z letalom in prezivel. Prezivel sem tudi najvecjo temperaturo, ki sem jo do sedaj obcutil v zivljenju. Zdi se mi, da je bilo okoli 45ºC. Za konec dopusta pa sem fasal se prebavne motnje, zaradi katerih sem dobil tudi prvi bolniski dopust.


Po bolniski pa se je zacelo najlepse. V zacetku junija sem si kupil kolo. Ker do dopusta nisem imel casa oz. ne vem zakaj ga nisem skoraj nic vozil, je bil zdaj idealni cas, da zacnem. In sem res.
Zacel sem s krajsimi in ravninskimi turami. Potem sem se pocasi odlocil, da grem s kolesom kar do doma. Tako je padla prva tura Brezovica - Petrovo Brdo. Takrat sem tudi ugotovil, da mi vecji uzitek in izziv predstavljajo neravninske in cimbolj dolge ture. Se pravi cimbolj razgibane in tezke ture. Pocasi sem se lotil raznih vzponov, kot so Rakitna, Krim in Soriska Planina. Septembra smo s sodelavci sli na Vrsic in Krvavec. Sel sem tudi na Mangart. Zakon je bilo. Potem pa je prisla jesen in mraz, tako da sem moral pocasi nehati kolesariti, ker je postalo premraz.

Ze v zacetku leta sem seveda zacel tudi teci. Slo mi je bolj pocasi od rok. Potem sem si konec februaraja zlomil rebro. Dober izgovor, da nisem nekaj casa tekel. Drugi vikend v maju sem se udelezil svoje prve tekaske prireditve. To je bil Tek trojk. Super dogodivscina in obcutek, ko teces s toliko ljudmi naenkrat. Z rezultatom nisem ravno zadovoljen ampak za prvic je vredu. Poleti potem nisem dosti tekel, ker sem veliko kolesaril in ni bilo casa za vse skupaj. Spet sem zacel bolj intenzivno teci zacetek oktobra. To pa zaradi priprav na Ljubljanski maraton. Udelezil sem se najkrajse razlicice teka in bil z rezultatom pozitivno presenecen. Zaradi tega sem najbrz potem v novembru tudi pretekel najdaljso mesecno dolzino do sedaj. Decembra, pa sem zaradi vremena in zdaj na koncu, zaradi padca pri bordanju malo manj tekel.
To je to.


Malo statistike:

Kolo:

• Skupno prevozena razdalja: 1722.8 km
  
• Skupni cas: 87:30:32
• Skupno visincev: 18724 m
  
• Najdalj casa na kolesu: 5:37:29
• Najdaljsa tura: 99.9 km
• Najvecja visinska razlika: 1700 m

Tek:

• Skupno pretecena razdalja: 690.85 km
• Skupni cas ≈ 69 ur
  
• Najdaljsi tek : 18.6 km , 1:43:50

Skupaj sem bil aktiven 130 dni oz. 35.6% leta. Upam da bo v 2008 ta % vecji.

Se en zanimiv graf mojega teka v 2007. Zdaj sem sele videl, da sem v zadnjih 3-eh mesecih pretekel skoraj toliko, kot prej v 9-ih.

Rasta celada 3/3

No pa mi jo je konco uspelo koncati.

Zgleda pa tako:

Rasta celada 2/3

Priprava:


Barvanje:


Rezultat:

Rasta celada 1/3

Danes sem pa zacel z barvanjem celade. Prebarval jo bom v tiste 3 barve. Trajalo bo 3 vikende da jo naredim. Vsak vikend 1 barva.

Prvo je potrebno seveda prelepiti vse kar ne sme biti pobarvano. Kar precej dela, zakriti vse luknje in vse ostalo. Saj na koncu ko pobarvas in vse potrgas dol je pa kar lepo videti. Barvam z navadnimi oljnimi barvami.

Slike spodaj so malo slabse, ker so narejene z GSM-om.

Na koncu naj bi zgledalo tako nekako


Priprave in mesanje barve


Pistola


Prebarvana celada


Koncan prvi del

Najdaljsa pretecena razdalja

Tako je bilo. Po sihtu sem bil dokaj zgodaj v LJ in sem sel seveda teci. Ker sem startal ze ob 15:40 je bilo to treba izkoristiti. Bil sem ves naspeediran in sem dejansko izkoristil svetlobo, na koncu pa se malo teme. Tekel sem kot obicajno, do Koseskega bajerja, pod roznikom do zivalskega vrta, mimo Biotehniskega faksa nazaj, od tu pa do dolgega mosta, cez Trzasko cesto in skoraj do Trnovskih vrat in nazaj. Naneslo je 18.6 km. Vse to in se vec v samo 1:43:50, s tem da sem 2 x cakal semafor. Preprosti matematicni izracun pove, da bi pri takem tempu na malem maratonu porabil malo manj kot 1:55:00. Tako, da bo potrebno se malo treninga, da grem 21km pod 1:45:00.

Statisticni podatki:
18.6 km
65 m visincev
1:43:50 teka
122 Min Pulz
175 Max Pulz
157 Povprecen pulz

Jure Robic - predavanje

Danes sem bil pa na predavanju Jureta Robica na FDV. Zanimivo ni kaj. Edino malo je skoda, da nisem bil dovolj hiter,d a bi si kupil majico ali DVD. Pa drugic.
Vec na: www.jurerobic.net

Se preden sem sel na predavanje sem si pa privoscil se en kolesarski film. Prevod naslova bi najbrz bil/je Leteci Skot (The Flying Scotsman).
Vec na: klik

Prva 500-tka

Danes je pa padlo prvih 500 km. Natancneje, malo manj kot 503 pretecene km imam do sedaj.
Zdaj pa veselo tect naprej, dokler je se lepo vreme.

Zimski nacrti

Ker je postalo premraz za bicikliranje, je treba pomisliti na druge oblike rekreacije. Zato sem zacel ponovno vec teci, kot sem poleti. V zacetku leta sem si zadal cilj, da pretecem vec kot 500km v celem letu. Poleti je iz meseca v mesec ta nacrt zgledal vedno bolj neuresnicljiv. Do 2 meseca nazaj mi je slo s tekom bolj slabo. Potem pa so se zacele priprave na Ljubljanski Maraton. Zdaj pa se je se shladilo in ni mi preostalo drugega, kot da zacnem vec teci. Kot zgleda, mi bo vendarle uspelo doseci cilj, ki sem si ga zadal v zacetku leta. Do tega mi manjka se slabih 32km. Zdaj sem si seveda zadal cilj preteci 600km do konca leta. Vse je seveda odvisno od vremena. Ce bo suho, bom najbrz to dosegel, drugace pa . . . bom dosegel prvotni cilj.
Ker sem si septembra kupil tudi uro za merjenje srcnega utripa, sem zacel delati na tem, da si zmanjsam povprecni utrip.
Clovek naj bi treniral pri obremenitvi 65 do 80% MSU (Maximalen Srcni Utrip).

MSU = 220 - leta

To pri meni trenutno pomeni 125 - 154 utripov/minuto. Bral sem in govori se, da, ce se prisilis in teces pri nizjem pulzu (npr. 70 MSU) dovolj casa, se srce navadi na to. V zacetku seveda teces pocasi, kot bi bil en starcek. S casom, pa pri istem pulzu pridobis na hitrosti.
Na Ljubljanskem Maratonu sem jaz imel povprecni pulz 177 utripov/minuto.
Drugo leto racunam, da bom imel nizjega. Po prvih rezultatih sodec stvar res deluje. Ce kontroliram pulz (povprecje nekje okoli 150 utripov/minuto) tecem 10km/h +- 0.5km/h. S tem, da pri tem pulzu, ko koncam teci prakticno nisem zmatran in bi po pocutju sodec komot tekel se en krog.

Zimski nacrt je tak, da dokler se temperature ne dvignejo nad 15ºC ne bom biciklaril. Tekel pa bom nekje 3 - 5 krat na teden. Seveda bom pozimi se malo bordal, vendar bo to vglavnem za vikende.

12. Ljubljanski Maraton

Vse skupaj se je zacelo pomladi 2006. Ker sem bil od osnovne sole napre sportno neaktiven (po domace lenoba), sem se odlocil, da tako pac ne gre vec naprej. Zacel sem teci. Vedno vec. Letos maja sem sel tudi na moj prvi uradni tek. To je bil Tek trojk. Sodelovanje na taki prireditvi je enkratni dogodek. Zato sem se odlocil da grem tudi na Ljubljanski maraton. Cilj je bil preteci polmaraton oz. 21 km.
Vse bi bilo lepo in prav, ce ne bi junija kupil se kolo. Zaradi tega, sem zacel precej kolesariti in manj teci. To je trajalo do zacetka oktobra, ko je bil zadnji cas, da se zacnem malo pripravljati na maraton konec meseca. Kondicijo za kolesariti sem imel, vendar pri teku to ne pomaga prav dosti. Zaradi tega, sem se prijavil na 10.5 km razlicico oz. rekreativni tek. Prijavil sem se preko foruma www.tekaskiforum.net. Prijavil sem se pred zacetkom tega meseca, tako da sem izkoristil se popust za predprijavo. Prijavnina z popusti je bila 8€.
Za ta denar sem dobil:

• Sportne nogavice (full dobre)
• Kratko majico Ljubljanskega Maratona
• Brisaco Ljubljanskega Maratona
• Zobno pasto
• 2 x 20% popusta v Intersportu
• Obliz

Cel teden pred tekom sem upal, da mogoce pa le ne bo dezja. S tega ni bilo nic. Zjuraj ob 7:00, ko sem vstal je padal dez. Hitro sem nekaj malega pojedel, se oblekel in odpeljal v center, da dobim prostor za parkiranje cimblizje startu. To mi je uspelo ;)
Ker sem imel deznik, sem se z enim frendom zmenil, da se dobiva pri emonski kleti. Tam sem bil ob 7:50. Ljudi in tekmovalcev je bilo iz minute v minuto vec. Isto je bilo z mrazom. Vedno bolj me je zeblo. Cas je kar hito minil, dez pa se vedno padal. Priblizno 10 minut pred startom sem se pomaknil na startno ravnino in se zacel ogrevati. Bila je kar huda guzva in sem se kar malo bal prerivanja na startu. Dez pa je komaj se kaj padal.

Ob 8:30 smo zaceli. Startali smo pri Kongresnem trgu. Ko sem prisel do bavarca, smo se tekmovalci ze toliko razprsili, da se je dalo cisto normalno teci. Dez pa je tudi zacenjal vedno bolj padati. Ko sem prisel do 1km sem pogledal na uro, da vidim ce sem priblizno v zeljenem tempu. Bil sem. To sem preveril vsak nadaljni km. Teci sem moral nekako 5min/km oz. hitreje, ce sem hotel preteci progo pod 55-imi minutami. Na priblizno 3.5 km je bila prva okrepcevalnica. Vzel sem vodo, ki pa sem jo popil samo pozirek, ker ob tem da teces, tezko se pijes zraven. Na naslednji okrepcevalnici se zato sploh nisem ustavil. Ves cas, pomoje kakih 8km, sem tekel vstric z eno zensko. To je bilo zelo vredu, ker sva eden drugemu drzala tempo. Po 9 km, pri hotelu Lev pa sem potegnil. Tu sem najbrz tudi dosegel svoj max. pulz. Prehiteval sem enega za drugim. Malo me je edino zjebalo, ker sem mislil, da je cilj direkt pred parlamentom. Pa ni bil, ampak je bil na Trgu republike. Ker je bila razlika samo kakih 100 m sem vseeno prisel ziv do cilja. Ko sem pretekel ciljno crto sem bil kar malo presenecen nad casom. Na uri nad ciljem je kazalo 49:20. Se pravi, da sem tekel nad pricakovanji.
Seveda sem sel takoj do sankov da sem malo popil in pojedel malo sadja. Nato sem se odpravil do avta in sel domov, ker sem bil cel moker.
Ko sem prisel domov, sem videl da sem dobil msg na GSM. V njem je pisalo : "Na 12. Ljubljanskem maratonu ste dosegli cas 0:49:27."
Neto cas teka (od preckanja startne do preckanja ciljne crte), ki sem ga dosegel je 0:49:08. Bilo je lepo in fajn, tako, da ce mi le uspe grem drugo leto res na 21km.

Statisticni podatki:
10.5 km
16 m visincev
0:49:19 teka
153 Min Pulz
200 Max Pulz
177 Povprecen pulz

Kimi Raikkonen prvak

.

Vceraj sem se usedel pred TV, da si ogledam se zadnjo dirko letosnjega prvenstva Formule 1.
Najbrz je vsem znano, da so se za naslov borili 3 vozniki. Lewis Hamilton z najvec sansami in 107 tockami, Fernando Alonso z 103 tockami in nas Kimi Raikkonen z 100 tockami. Ker se tocke od leta 2003 naprej delijo drugace, kot prejsnih 50 let je imel Kimi najmanjse in skoraj nerealne moznosti, da mu uspe to kar mu je. Pa mu je. Malo smole pri McLarnu, ki je itak letos delal same pizdarije v F1 in z odlicno odpeljano dirko je po 7-ih letih v F1 koncno osvojil lovriko za najboljsega voznika. Tako je Ferrari po dveh letih zopet osvojil naslov med vozniki.

Forza Kimi !


Se malo podatkov o Kimiju: klik
Pa se malo o Ferrariju: klik

Suunto X3HR

Danes sem si pa kupil ze dolgo zeljeni merilec srcne frekvence. Ker sem zasledil, da imajo v Hervisu v akciji Suunto X3HR sem prvo malo preucil kaj ura ponuja in seveda cene drugje po Sloveniji.

Lastnosti ure:

• Monitor srčnega utripa
• Povprečni srčni utrip v živo
• Grafična omejitev srčnega utripa (Min/Max pulz)
• Različne štoparice
  
• Višinomer
• Barometer
• 10 treningov spomina
• Spomin , ki prikaze:
  
• Min/Max pulz
• Povprecen pulz
• Min/Max nadmorska visina
• Koliko metrov spusta/vzpona si naredil

Vse to in se vec, za samo 99.99 €. Najugodnjesa cena trenutno v Sloveniji. DO razprodaje zalog seveda.

Smarna gora

Ker mi v soboto ni uspelo priti na Smarno goro sem moral seveda poskusiti se enkrat. V soboto nisem vedel poti gor in tako sem se lahko samo se obrisal pod nosom.

Danes je bilo seveda drugace. Prvo sem se pozanimal kako se pride gor in od kje in to je bil ves problem. Startal sem z Vrhovcev. Najprej na Tosko celo, od tu pa do Topola pri Medvodah in spust do Mednega. Tu sem preckal Savo in imel prvo pavzico.


Kmalu sem bil v Vikercah. Nato pa mimo spodnjih Pirnic do Zavrha pod Smarno Goro. Tu se zacne zanimiv del. Ko se asvalt konca pot zavije v gozd. OK. Prestavim v najnizjo prestavo. Kljub temu sem kar svical ko sem gonil v breg. Enkrat me cesta malo zjebe in se moram ustaviti. Potem sem seveda komaj startal. Ves cas sem moral biti cimbolj nagnjen naprej, ker drugace bi sel na hrbet. Tako je bilo pomoje prve pol kilometra. Potem je bila cesta se kar normala, dokler nisem prisel do zadnjega vzpona. Tu pa naletim na "resne tezave". In to je klanec, ki ga nisem prevozil. Situacija se ponovi se nakajkrat do vrha. To pa predvsem zaradi zelo strmega in makadamskega klanca in seveda gum, ki niso primerne za take podvige. Na vrh sem prisopihal v 1:38:00, s 27.5 prevozenimi kilometri. Tu sem se malo oddahnil in nadopingiral.


Tudi razgled je kar lep.


Sledil je spust. Lustno je bilo. Enkrat sem sicer zgubil plastenko z vodo in jo moral iti iskat nazaj, enkrat pa malo poletel in se moral vrniti po bicikel. Obakrat brez padca. Ko je bilo pa spusta konec, pa samo se turisticna voznja domov.

Statisticni podatki:
46.61 km
720 m visincev
2:27:27 voznje
0.8 litrov popite tekocine
1 Power-Riegel
1 Frutabela

Test lezecih koles

Ze nekaj casa nazaj sem nekje zasledil, da bo v Ljubljani test lezecih koles. Ta dan je napocil danes, zato sem se ob 10-ih dopoldne odpravil na Rudnik pred Rutarja. Ko sem prispel tja so nekateri ze preizkusali kolesa. Potem sem pocasi prisel na vrsto tudi jaz.

Seveda je bilo treba postopno od najlazjega do najtezjega kolesa. Preizkusil sem 5 koles.

• Zacel s tem kolesom:

Voznja s tem kolesom je kar cool ni kaj. Zanimiv obcutek, ko se prvic vozis s kolesom in si naslonjen nazaj.

• Potem je prisel na vrsto tricikel.

Zakon stvar. Zadnja kolesa so malo nagnjena in lahko dejansko z njim pridivjas v ovinek pa te ne obrne. Fajn.

• Sledila je voznja s se enim triciklom. Ta je bil bolj penzijonerski. Za starejse umirjene ljudi. Ce si s tem prehitro prisel v ovinek je slo kar po dveh kolesih. Ta tricikel ima tudi vzvratno prestavo.
  

• Konco sem prisel do prvega kolesa, ki mi je predstavljal izziv. Ko startas in sem zapeljes par metrov ni nobenega problema vec. Fajn stvar. Udobna.

• Na koncu pa je sledilo najlepse. Voznja z kolesom, ki ima balanco pod sedezem. Voznja niti ni zahtevna, ceprav imas pedala kar visoko. Ko pa se ustavljas moras dati noge dol preden se cisto ustavis in ne kot jaz, sele ko se ustavis. Ker v tem primeru sledi padec.

Zanimiva izkusnja. Cene teh koles so pa kar visoke.
Vec na strani: www.udobnoposvetu.si

Zelje za drugo leto

Ker vedno raje premagujem predvsem kolesarske izive, sem malo pobrskal po internetu in nasel nekaj zelo lepih "Trans SLO" tur. Letos se cas kolesarjenja priblizuje koncu, saj je vedno bolj mraz. Tako, da komaj cakam pomlad in kaksen podaljsan vikend, da se lotim katerega od naslednjih izivov. Seveda racunam na to, da dobim zraven se kaksnega norca, da ne bom sel sam.

Da jih malo predstavim:

Gorenjski krog:

• 231 km
• 9000 vm
  

Primorski krog:

• 258 km
• 8990 vm
  

Alpski krog:

• 259 km
• 8612 vm
  

Notranjski krog:

• 289 km
• 8410 vm
  

Cooperjev test

Danes sem sel pa na Kodeljevo, kjer je Sportna zveza Ljubljana organizirala Cooperjev test.
Ko sem prisel tja sem prvo izpolil en listek, nato pa so mi dali stevilko. Ko sem si jo pripel sem sel do stadiona, kjer so merili cas. Takoj nisem moral teci, ker jih je bilo ze dovolj na progi. Malo sem se raztegnil potem pa zacel svoj tek 6ih krogov. Prvi krog je bil 1:40, nato drugi 1:38 naprej se pa ne spomnem vec. Na koncu sem vglavnem imel cas 9:52, kar znese povprecno 14.594km/h. Nekako sem kar zadovoljen. To je bil itak moj prvi Cooperjev test, tako da se nisem moral z nicemer primerjati. Nato sem sel se na merjenje visine in teze, ter kozne gube. V supergah sem visok 188 cm in tezak 76.5 kg. Zanimala me je predvsem kozna gube, ker si je nisem meril ze od osnovne sole, kjer so mi jo merili na desni roki nad komolcem. Tu pa so mi jo merili na treh mestih in sicer na prsnem kosu, na trebuhu in na stegnih (10 , 13 , 10). Kaj pa to pomeni pa ne vem tocno.

Glede na spodnjo tabelo imam 9.4% telesne mascobe --> ODLICNO.

Vglavnem odlocil sem se da bom sel veckrat na Cooperjev test, da vidim kako in kaj se dogaja z mojim telesom.

Se tabela:

V Medvode in nazaj

Ko sem prisel s sihta sem se takoj stusiral in odpravil na bicikel. S seboj sem vzel se vetrovko in nekaj za pojest, ter seveda za pit.
Prvo sem sel do Toskega cela od tu do Topola pri Medvodah in naprej do Mednega. Do Toskega cela se cesta povzpne kakih 200 metrov. Od tu naprej do Topola pri Medvodah pa se ves cas malo vzpenja in malo spusca. Malo vec je vzpona. Tu sem zavil desno proti Mednem. Cesta je makadamska in gre skozi gozd. Spust je kar lep. Vse bi bilo lepo in prav, ce nebi jaz, potem, ko sem prisel do asvalta pomislil na to, da sem mogoce iz zepa na majici izgubil hrano. Hitro sem segel z roko proti hrbtu v zep in BUM. Ko sem segal proti zepu sem seveda pameten kot sem obrnil cel zgoren del telesa. Zraven sodi tudi roka s katero sem drzal balanco. Kaj je sledilo nabrz ni presenecenje. Bliznje srecanje z asvaltom. Posledica je odrgnina na kolenu in strgana rokavica.

V resnici niti ni bilo hudo. Bolj je bil sok kot kaj drugega. Prvo sem pomislil, da se vrnem kar direkt proti domu, vendar sem po kilometru voznje, mogoce dveh ugotovil, da bolecina ni tako huda kot je bila takoj. Zato sem se odpeljal mimo Mednega skozi Medvode do Sore. Tu sem zavil spet proti Topolu pri Medvodah. Cesta se ves cas malo vzpenja. Najbolj zanimiv pa je zadnji kilometer, ko se res postavi pokonci. Saj ni bilo panike, ker sem bil itak ogret in me nic ni moglo ustaviti. Tu sem potem zavil nazaj proti Toskem celu, ko pa sem prisel do tja, pa gas v dolino. Sel sem mimo Dravelj in Koseskega bajerja po vecni poti proti domu.

Statisticni podatki:
47.46 km
700 m visincev
2:19:41 voznje
0.8 litrov popite tekocine
1 Power-Riegel
1 banana

Kolektivni izlet na Krvavec

Ker se je ze zacela jesen, smo se na sihtu zmenili, da je treba izkoristiti kar je se lepega in toplega vremena. Zato smo se odpravili na Krvavec. Sli smo samo 4 komadi, ker ostali niso imeli casa. Po koncanem delu smo se odpravili do gostilne Tonac v Gradu, kjer smo startali.

Za "ogrevanje" smo imeli priblizno 200 metrov. Potem pa se je zacel klanec. Vozili smo zelo kolektivno. Vsi 4 na kupu. Kar lepo nam je slo. Po priblizno 3.5 kilometrih voznje, so zaceli mimo nas eden po eden voziti kolesarji Save Kranj. Seveda nismo sli dirkati z njimi, ker bi nas po par 100 metrih najbrz vse pobralo. Mi smo vozili svoj tempo, vsi skupaj v gruci, do nekje 2 kilometra pred koncem asvalta. Potem pa sva jaz in Grasic zacela malo pospesevati. Milos in Loboda sta vozila se naprej isti tempo. Ko sva se z Grasicem pribljizevala koncu asvalta sva vedno bolj hitela. Nekje 200 metrove pred koncem sem jaz se bolj pospesil, Grasic pa seveda takoj za menoj. To je trajalo pomoje le kakih 100 metrov, ker so me potem misice zacele peci in sem moral zmanjsati hitrost. Cez "ciljno" crto sva z Grasicem prisla vzporedno. Ker ni bilo fotofinisa, sva imela dejansko isti cas. Potem sva umirila tempo in pocakala se Lobodo in Milosa.

Potem smo skupaj odsli se do okrepcevalnice Soncek na Krvavcu.


Tu smo se malo ustavili, da smo dali nekaj v usta in se malo ohladili.

Ko smo se oblekli za spust, smo oddivjali nazaj. Ker je bil Laboda z treking kolesom, se je on odpravil nazaj po isti poti kot smo prisli, ostali pa smo nekje na sredini zavili na "stranska pota".
Prvo smo sli po nekem kolovozu, nato cez pasnik mimo krav in elektricnega pastirja, potem pa v grme. Tu se je sele zacel vredu spust. Bilo je kar divje.

Jaz sem vozil zadnji, ker se zadnji najslajse smeje. Te srece niti nisem imel, ker je bila pot kar divja in sem samo upal, da me kje ne usuje. Ni bilo dolgo, ko je pred menoj padel Milos. Enkrat vmes sem zgubil se bidon z vodo. Ker sem sumil, da ga bom sem se se pravocasno ustavil, da mi ni bilo treba hoditi nazaj ga iskat. Potem pa gas naprej. Kmalu sem tudi sam naletel na mino in skoraj padel. Ulovil sem se na nogah, kolo pa je naredilo salto. Kmalu smo prisli, do konca spusta. Sledila je se voznja do avtov. Peljali smo se mimo hise, ki se je prodajala za miljardo tolarjev. Po kakih 10-ih minutah smo prispeli do parkirisca. Ko smo se preoblekli, smo si privoscili se vsak eno pivo.

Statisticni podatki:
31.12 km
1048 m visincev
2:24:45 voznje
0.8 litrov popite tekocine
1 frutabela

Mangart

:)

Danes sem imel to sreco, da sem bil prvic na Mangartu, oz. Mangartskem sedlu. Ideja za ta podvig se je porodila 2 - 3 tedne nazaj, realiziral pa sem jo, kot ze omenjeno danes.
Vstal sem zgodaj zjutraj. Natanko ob 6:15. Nekaj malega sem pojedel in popil kavo. Ob 7:20 smo se s starsi odpravili proti Logu pod Mangartom.

Tja smo prispeli nekje ob 8:45. Preoblekel sem se v kolesarsko opravo, sestavil bicikel, vzgal GPS in gas v klanec. Startal sem ob 8:55.
Nekje na internetu sem prebral , da je dolzina te trase priblizno 22km. S tem v glavi sem tudi startal in odsteval metre do vrha.
Pot se iz Loga pod Mangartom naprej samo se dviguje. Prvi hujsi klanec je nastopil v Strmecu, vendar ni bil tako hud, kot sem slisal, da naj bi bil. Kaj naj recem. Do odcepa za Mangart nic kaj posebnega razen tega lepega klanca. Saj tudi od tu naprej je bil, vendar je bilo se kaj drugega zanimivega za videti.

Po odcepu sem kmalu prisel do mesta, kje je bil nekaj let nazaj plaz. Tu je 200 -300 metrov makadama. Z gorcem se kar gre, s specijalko pa najbrz ne ;). Potem sledi kak kilometer malo blazjega klanca. Za tem prides do najhujsega klanca na celotnem vzponu. Saj ga ni veliko, pomoje nekje 200 metrov, vendar te ta klanec sigurno vredu segreje. Cesta je seveda ozka. Ko te prehiteva avto moras voziti skoraj ze v jasku. Na momente zelo smotano.
Kmalu se zacnejo serpentine. Ko jih prevozis nekaj prides do prvega tunela. Saj od dalec ne zgleda napacno, vendar, ko zapeljes v njega in se po parih metrih vse stemni je pa cuden obutek. To je tako, kot bi se vozil v popolni temi s kolesom. Res zelo smotan obcutek. Vozil sem res po sredini tunela in samo cakal da ga bo konec. Potem sem se vzpenjal naprej proti vrhu in prisel do se enega tunela, ki je bil se daljsi. Tudi tega in vse nadaljne sem prezivel. Malo pod vrhom, kjer je bila bolj sencna stran, sem naletel tudi na prvi letosnji sneg.
Ves cas sem odsteval kilometre do konca. Na koncu, ko sem prisel do vrha pa sem ugotovil da sem se ustel. Ko sem se ustavil, sem imel prevozenih 16.84 kilometrov in to v casu 1:55:57. Se pravi kar nekaj manj kot sem imel pripravljene energije. Pa nic zato. To sem brez problema sprejel.

Na vrhu sem se seveda ustavil in preoblekel. Malo sem pojedel in popil.

Med tem casom sem si se ogledal bliznje in daljne gore. Res lep razgled.

Pred spustom sem se se oblekel, da med spustom nisem zmrznil. Spust je minil kar precej hitro. Na startnem mestu sem bil po 35 minutah in 10 sekund.
Privoscil sem si en kofe z mlekom. Ker mojega prevoza se ni bilo, sem sel se proti Loski Koritnici. To je takoj za mostom desno. Sel sem kake 4 km v klanec. Obrnil sem se pri prvi hisi ki sem jo videl, ker ni zgledalo, da naj bi bila v blizini kaka vas.

Nato sem sel nzaj v Log pod Mangartom. Pogledat sem sel se pokopalisce vojakom, ki so se borili na Rombonu in pa tunel Stoln.

Vec na: klik



Statisticni podatki:
43.76 km
1627 m visincev
3:19:24 voznje
1.6 litrov popite tekocine
1 kava
2 kosa jabolcnega struklja
1 frutabela

Petrovo Brdo - Podrost

V soboto popoldne sem sel pogledat od Petrovega Brda do Podrosta, kaj so naredile poplave.
Tu je par slik.