Diagnoza in kako naprej

Tako je to. Septembra, ko sem dozivel nesreco (klik) s kolesom in zato sem moral 2 noci preziveti v klinicnem centru. Do tega je prislo zaradi udarca, ki sem ga dobil v desno ledvico. Problem je v tem, da mi zdravniki na ultrazvoku niso videli - dobili leve ledvice. Naslednji dan, ko sem se bil v bolnicnici, sem sel se enkrat na preiskavo in leve ledvice se kar niso dobili. Seveda nobenemu ni bilo nic jasno. Leta 1986 so mi odstranili del vranice. Leva ledvica pa se nahaja takoj ob vranici (klik). Nekako ti, da misliti, da bi morali takrat zdravniki videti, ce mi leva ledvica manjka. Zato je moja osebna zdravnica pisala v sempetersko bolnisnico za izvide in opisala primer. Odgovor je bil seveda, da sem se najbrz rodil brez. Seveda pa tega nihce natanko ne ve. Rezultat je bil tak, da mi je osebna zdravnica prepovedala sportanje. Kolesarjenje ni problematicno, vendar pa naj bi tekel samo se za uzitek. Jaz pa imam zeljo preteci se kak polmaraton in kaksno drugo tekmo. Zato sem sel kasneje do nje, da me je poslala na pregled k zdravniku, ki je specialist za ledvice.
Zato sem prejsni teden sel na pregled v klinicni center, na oddelek za Nefrologijo. Zdravnik mi je dejal, da je mozno, da mi je ledvica tarat tudi odmrla. WTF??? Ce bi mi odmrla bi mi najbrz zgnila in potem bi imel ziher kake tezave in se kaj. Dejansko me to nekako niti ne briga vec. Sprijaznil sem se, da imam samo desno ledvico in to je to. Do specijalista sem sel dejansko samo zato, da mi razlozi, kako to vpliva na moje fizicne aktivnosti. Povedal mi je, da polmaraton lahko odtecem, vec pa ne. Tudi on je potrdil, da kolesarjenje sploh ni problematicno. Prepovedal mi je se gorsko kolesarjenje, kontaktne sporte . . . Vse to pa zato, ker imam samo eno ledvico in v primeru, da si jo poskodujem, sem brez. To pa pomeni, da sem na dializi :(
Ker je ze premraz za kolo, zdaj veselo nabiram tekaske kilometre. Upam, da bo december mesec v katerem bom pretekel navjec kilometrov letos. Zacel sem zelo dobro, tako, da mi manjka se dobrih 81 kilometrov pa bo ;)

Mraz

Zima je tu in z njo mraz :(

Nic kaj fajn, vsaj zame ne. Pocasi ugotavljam, da je najbrz sezona kolesarjenja za letos mimo. Danes sem sicer se bil na kolesu, vendar nic kaj fajn. Po soncu je se vredu, ko se pa vozis po kaksni dolini, ki je sencna in je temperatura blizu ledisca ali manj pa niti ni vec pravega uzitka. Mogoce se kak dan, ce bo temperatura cez 5 stopinj, drugace, je pa za letos konec s tem hobijem.

Hvala bogu, da se da po mrazu vsaj tect :)

Dejansko ze od zacetka oktobra malo tecem in nabiram kondicijo. Tocno se ne vem za kaj, vendar bo najbrz enkrat prisla prav. Ker imam se prepoved zdravnice, seveda tecem se bolj uizi. V sredo imam pregled in potem pricakujem, da mi da zdravnica zeleno luc. Dejansko mi kar pase teci, glede na to, da poleti nisem nic. Zdaj, ko imam super truper uro lahko vedno po treningu pogledam tudi visinski graf. Fajn zadeva. Skoda, da sem jo nabavil sele tako pozno, ker drugace bi imel ze kar nekaj lepih grafov.

Tu sta dva tekaska grafa:

.

Petrovo Brdo (804) - Hoba (623) - Kup (1046) - Petrovo Brdo

Petrovo Brdo (804) - Sorica (924)- Petrovo Brdo

Show must go on

Ko se clovek navadi tega, da je sportno aktiven se mu to ob daljsi pavzi seveda zacne hitro poznati. Tudi meni se je zacelo. Pomankanje pac.

Zato sem zacel v zacetku oktobra, po slabih treh tednih pavze, teci. Lepo pocasi in uizi. Vse to pa zato, ker se nisem dobil narocene celade. Ker je niso imeli niti v tovarni, kjer jih delajo sem jo cakal kar lep cas.
Vmes sem dal popraviti se kolo. Zravnali so mi zadnji obroc, zobnik na gonilki in namestili nove gume. Najcenejse Continentalke. Kasneje sem klical v trgovino in prodajalcu pojamral, da se bojim, da mi omenjene gume ne bodo zdrzale niti cele sezone. Rekel mi je, da boljsa kot je guma, manj zdrzi in je bolj obcutljiva na defekte. Zato sem se odlocil, da bom namescene gume kar obdrzal ter nikoli vec nabavil dragih in dobrih gum.
Danes pa je koncno napocil dan, ko sem dobil novo celado.

Seveda sem sel takoj na bicikel, da vidim, ce se znam goniti. Znam ;) Precej se mi tudi pozna na kondiciji, saj je minilo skoraj 4 tedne od zadnje fure. Nic ne de, pred nami je kar nekaj lepih dni in kmalu bo tudi kondicij anazaj prisla ;)

Procent obremenitve

Vsakdo, ki se ukvarja s sportom in ima merilec srcnega utripa ve, da je dobro trenirati v dolocenih obmocjih obremenitve. Razlicne obremenitve, so dobre za razlicne stvari. Ker imam tudi sam merilec srcnega utripa in sem si do sedaj po svoje razlagal % maximalnega srcnega utripa(Max HR), je pomoje dobro, da povem v cemu je fora.

Vecina, ki ima pulz uro in se ukvarja s sportom ve, da je Max HR priblizno enak 220 - leta startosti osebe. Najbolje je seveda, ce sam prides do tega podatka. To storis tako, da gres npr. teci na stadion. Vsak krog teces hitreje in gres do konca. Dokler pac zdrzis. S tem najverjetneje dosezes svoj Max HR.

Najbolj zdravo je trenirati v obmocju 70% - 80% Max HR.

1.Območje nizke intenzivnosti
50%-60%
Primerno za začetnike in tiste, ki nekaj časa niso vadili, sicer pa je intenzivnost v tem območju prenizka, da bi vodila k vidnejšemu napredku.

2.Območje reguliranja telesne teže
60%-70%
To območje obremenitve je najprimernejše za shujševalne programe in vzdrževanje mišičnega tonusa, saj prihaja 65% porabljenih kalorij iz maščobnih zalog. Pripomore k izboljšanju delovanja srčno-žilnega sistema in vzdrževanju srca. Tudi vrhunski športniki morajo del svojega treninga opraviti v tem območju, ko pričnejo z izgradnjo bazične pripravljenosti. Primerno za regeneracijski tek.

3.Aerobno območje
70%-80%
Če je vaš cilj imeti popolnoma zdravo srce, se ob tem še dobro počutiti in izgledati športno, je to območje primerno za vas. Izboljšuje cirkulacijo krvi in dihanje, odlično območje za kurjenje maščob, okrepitev mišic, izboljšanje samozavesti in splošen dvig telesnih sposobnosti. Če so vaš cilj pogostejši nastopi na rekreativnih tekaških prireditvah, boste trenirali pretežno na tem nivoju obremenitve. Tak trening izvajamo nekajkrat tedensko, toda le za "lažjimi" dnevi ali v toku ene vadbene enote le za krajši čas.

4.Anaerobno območje I.
80%-90%
Tek za športne tekmovalne nastope, primeren le za posameznike, ki so na poti do tega nivoja že dosegli tako dober fizični videz, kakor tudi razvili zdravo srce. Športnik je v času treninga v tem območju srčnega utripa poln hitrosti, pa tudi vzdržljivosti in ima obenem veliko sposobnost ekonomičnega gibanja.Smisel treninga na tem nivoju je pripeljati telo v stanje največje pripravljenosti za tekmovalni nastop. Trenirajte v tem območju v krajših časovnih intervalih maksimalno 2-3 krat tedensko.

5.Anaerobno območje II.
90%-100%
Območje maksimalne intenzivnosti napora, izboljšuje tekmovalne sposobnosti športnika. Velika možnost pojava raznih poškodb, zato ne vadite v tem območju, če niste tekmovalni športnik.


Moj Max HR je 198. Po zdravi kmecki pameti, sem si iz tega podatka zracunal, da pri meni 70 %- 80% Max HR pomeni 139 - 158 utripov/minuto.

V resnici, pa je za tocen izracun potrebno vedeti se minimalni srcni pulz(Min HR).

Primer:
Max HR: 198
Min HR: 45

70% obremenitev: ((Max-Min)*0.7) + Min = 152 utripov/min
80% obremenitev: ((Max-Min)*0.8) + Min = 167 utripov/min

Razlika med starim izracunom (139 - 158) in novim (152 - 167) je ocitna.

To se mi zdi kar pomemben podatek, ker sem se jaz pri teku tezko drzal pod 80% obremenitvijo. Po novem izracunu, imam pa itak se malo fore(9 utripov/min). Vsak, ki ima pulz uro ve, da ze , ce gres po stopnicah gor imas takoj 120 pulza ;)

Link do kalkulatorja za izracun vseh obmocij : klik

Celada resuje zivljenje

Danes sem pa dozivel prvo resnejso nesreco s kolesom. Pri hitrosti malo cez 40km/h mi je pod kolo pritekel macek in jaz sem letel cez balanco. Celada res resuje zivljenje. Ce je nebi imel, ne vem kaj bi bilo. Odrgnine, buske in poskodbe kolesa, so sicer nastale, vendar glava je pa cela.

Bom pa moral kupiti novo celado in ne bom vec imel Rasta celade :(

V nedeljo me je zacelo boleti na desni strani pod rebri. Zato sem v ponedeljek sel na urgenco v klinicni center (KC). Vzeli so mi kri, mi slikali bolece mesto in poslali na ultra zvok. Ugotovili so, da imam udarjeno desno ledvico. Niti avta mi niso pustili peljati do doma. Ostati sem moral tam, na travmatoloski kliniki.


Po dveh slabo prespanih noceh so me pustili domov. Zdaj sem na bolniski in imam prepoved kolesarjenja in teka. Kolesarit bom baje lahko zacel ze v zacetku oktobra :) , teci pa malo kasneje.
Takle mamo ;)

Tri doline

Danes zjutraj sem se odpravil na izlet. Prva dolina je bila Baska Grapa. Startal sem doma, se spustil do Grahovega ob Baci, nato pa vzpon do Bukovega in od tu naprej v Cerkno. Tu sem zavil proti smuciscu Cerkno, Crni Vrh. Povzpel sem se do parkirisca "Pocivalo" in se spustil do Hotavelj in naprej v mojo drugo dolino, Poljansko dolino. V Gorenji vasi sem se ustavil in si na crpalki kupil nekaj za pod zob. Ker ni bilo sendvicev, sem pristal na Snickersu in Marsu. Vse skupaj pa sem zalil s mrzlo Cockto. Nato pa gas naprej do Poljan in vzpon na Stari Vrh. Od tu sem se spustil proti Bukovici, kjer sem prisel v mojo tretjo dolino, Selsko dolino. Ker se mi je mudilo domov na kosilo, sem jo hitro mahnil proti Zeleznikom in naprej do Podrosta. Tu je sledila se zadnja "smetana" izleta. Vzpon do Sorice. Dejansko niti ni bila to taka smetana kot se slisi, ker sem bil ze zelo zmatran in sem le s tezavo prigonil do krizisca za Petrovo Brdo. Od tu naprej pa ni bilo kakih posebnosti, razen tega, da sem komaj se gonil ;)
Ce odmislim utrujenost proti koncu izleta, je bila to ena lepsih tur, ki sem jih odvozil letos. Priporocam :)

Statisticni podatki:
115.5 km
2318 m visincev
5:05:51 voznje

Euro Plus juris na Vrsic 2008

Ker je leto naokoli, smo se odlocili, da v sredo izvedemo drugi Euro Plus juris na Vrsic. Kljub odsotnosti dveh sodelavcev, ki sta se udelezila lanskega jurisa nas je bilo letos nekoliko vec kot lani. Ker bo lanskoletni zmagovalec kmalu odsel delati v drugo firmo, je bilo potrebno narediti vse, da se obdrzi "rumena majica" v firmi. Ker sem letos najvec kolesaril od vseh sodelujocih, sploh nisem imel pomislekov kdo bo zmagal. Seveda sem ze na dan dogodka prisel v sluzbo z rumeno majico, tako, da sem sodelavce psiholosko pripravil na to, da bom dal vse od sebe zmagam. Seveda smo prve 3 kilometre gonili cisto uizi. Ko pa smo prisli do klanca, se je zacelo zares. Vsaj zame ;)
Takoj sem vstal in pobegnil "glavnini". Dejansko me niti nihce ni poskusil loviti. Nekje v cetrti serpentini sem se odlocil, da grem naprej uizi, ker me itak nihce ne bo ujel. In res sem sel . A glej ga zlomka, kmalu sem ujel se enega tipa na specialki in to je bilo to. Nic vec heca ampak samo se gasa za njim. Hitro sem ugotovil, da je prehiter zame vendar tempa nisem zmanjsal. Klance sem premagoval po svojih zmoznostih. Od zacetka klanca - pri mostu, do table Vrsic, sem porabil 45 minut. Ker vem kje je leteci start tekmovanja Juris na Vrsic, sem si zracunal koliko bi teoreticno porabil do vrha, na tekmi, ce bi vozil z istim tempom. Tekmo naj bi po izracunih prevozil v priblizno 49ih minutah. Seveda bomo to videli, ko se je enkrat udelezim.

6. Maraton po deželi Cvička

Danes je prisla spet na vrsto ena tekma, tako, da sem se lahko gnal cez meje normale ;)
Tekma se imenuje Maraton po dezeli Cvicka.
Poteka na trasi Kostanjevica na Krki - Karlče - Podbočje - Šutna - Velike Malence - Krška Vas - Cerklje - Mraševo - Križaj - Drnovo - Krško - Impoljca - Studenc - Raka - Smednik - Dobrava pri Škocjanu - Draga - Dolnji Maharovec Šentjernej - Prekopa - Kostanjevica na Krki.
Dokaj ravninska tekma, z enim daljsim klancem.


Ze v sredo sem sel v te kraje, da sem si ogledal traso in vedel kje "napasti ".
Ko sem prisel v Kostanjevico na Krki in se oblekel in pripravil bicikel, sem se sel prvo prijaviti. Potem sem sel se pogledati kje je start. Ko mi je redar povedal kje je start, sem sel se po vodo. Cez nekaj sekund je pocilo. Predrlo mi je gumo, ki sem jo namontiral vceraj in to po manj kot enem prevozenem kilometru.
Start je bil za spremljevalnim avtomobilom in tako zaprta voznja je trajala prvih 50km, do edinega daljsega in hudega klanca. Enkrat do tu sem celo bil v pobegli skupini 6ih kolesarjev. Potem pa se je zacelo zares. Letelo je in letelo. Po cesti je bilo se veliko peska od neurij, ki so tu divjala v petek. Vodilna skupina mi je seveda usla. Vseeno sem do vrha vzpona in potem do konca spusta obdrzal kar dobro pozicijo. Potem pa so prisli kolesarji Adrie. Nekaj casa sem se vlekel kolono in ji nato se precej casa sledil. Potem pa je postalo prehudo, ker nisem mogel vec drzati tempa 45km/h in sem izpadel iz grupe. Nic kaj prijetno, ker sem ob pogledu nazaj ugotovil, da ni nobene grupe oz. kolesarja v blizini. Kmalu sem opazil, da je iz grupe izpadel se en kolesar. Le-ta me je pocakal. Ko sem ga ujel sva se malo pogovorila. Rekel je, da naju caka se zadnjih 18 peklenskih kilometrov. Jaz sem mu rekel, da itak ne bo sile, ker se bova menjavala in bova cisto brez problema prisla do konca. Nekaj casa je res zgledalo tako, potem sem pa spoznal, da se v zavetrju komaj gonim :)
Vseeno sva sodelovala do konca in skupaj prisla v cilj. Za zmagovalcem sva zaostala 6.5 minut.
Celotno traso 89.5 km dolzine sem tako prevozil v 2:31:25 oz. s povpecno hitrostjo 35.46 km/h.

Vrsic + Mangart

Vceraj sva sla s sodelavcem na eno turo. Start je bil v Kranjski Gori nato pa preko Vrsica v Trento in naprej v Log pod Mangartom. Od tu je sledil vzpon na Mangart potem pa spust nazaj in preko Predela, Trbiza in Ratec nazaj v Kranjsko Goro.
Super je bilo.

Statisticni podatki:
110.6 km
2762 m visincev
5:49:52 voznje

Ljubljana - Vrsic - Ljubljana

Vceraj sem prevozil najbrz svojo najdaljso turo letos.
Startali smo na Dolgem mostu v Ljubljani, nato pa mimo Vrhnike, Logatca, Godovica, Idrije do Tolmina. Od tu pa do Kobarida, Bovca, Trente na Vrsic. Sledil je spust do Kranjske Gore, nato pa naprej do Jesenic, Zirovnice, Begunj, Trzica, Golnika Kranja in koncno v Ljubljano. Od Idrije do Golnika smo vozili po trasi DOS-a.

Slike 1
Slike 2
Slike 3

Statisticni podatki:
286.9 km
2704 m visincev
10:35:45 voznje

Stari Vrh in Crni vrh

V sredo sva sla s sodelavcem na Stari Vrh. Sla sva s Poljanske doline do Starega Vrha, nato pa spust v Selsko dolino in nazaj v Skofjo loko. Ce odmislim, da sem imel iz Ljubljane do Poljan bocni veter, je bilo zelo lepo.
Zato sem moral v cetrtek iti se sam en giro. Sel sem iz Ljubljane do Polhovega Gradca, od tu pa do Crnega Vrha. Zelo lepa tura in super razgled.

10. Kolesarska dirka za Zlato cipko

V soboto 12.7. je bila na sporedu 10. kolesarska dirka za Zlato cipko. Ker je to najblizja tekma okoli mojega domacega kraja sem se jo seveda zelel udeleziti. In res sem se je. Trasa je dolga 21 kilometrov. Cas se meri samo zadnjih 14 kilometrov. Vzpon pa traja zadnjih 10 kilometrov.


Zjutraj sem sel od doma s kolesom direkt v Zeleznike. Tam sem se prijavil in ker sem imel se dovolj casa se na kavo.


Seveda sem pred samo tekmo sel odvozit se par kilometrov, da sem se malo ogrel. Nato pa se je ob 10:00 zacelo. Zaprta voznja je bila vse do Zalega loga. Od tu naprej pa gas. Dejansko niti nismo leteli tako hitro kot sem misli,l da bo slo. Kmalu sem ugotovil, da s tistim nebi nic pridobili, ker v Podrostu se je sele zacelo zares. Tu se je zacel prvi klanec. Groza. Ko priletis s hitrostjo malo cez 30km/h v 10% klanec, te zelo hitro zabije. Hitrost je padla na 20, nato pa se nizje. Potem sem se nekako vlekel do Sorice. Tu je sledilo slab kilometer bolj polozne ceste, da sem spet malo lazje zadihal potem pa spet v klanec. Mislil sem, da bo tu, ker poznam klanec slo lazje, pa ni. Se tezje je postalo. Komaj sem se vlekel proti Soriski planini. Ce nebi bila to tekma in se drugih tekmovalcev bi se najbrz ustavil. Na tekmi se pa to ne spodobi glih. Pocasi sem odsteval metre, ki so me se locili do cilja.
Po dobrih 46ih minutah sem le prilezel do konca. Se pravi s casom 46:22 sem dosegel 45. mesto med 115-imi udelezenci. Za zmagovalcem sem zaostal slabih 10 mnut.


Kaj cloveku hodi po glavi med tako tekmo nebi opisoval. Preklinjal sem toliko kot ze dolgo ne in si obljubil, da na kaj takega nikoli vec ne grem. Seveda sem potem cez 3 dni ze gledal, katera bo naslednja tekma ;)

27. Maraton Franja

Zacelo se je ze konec maja, ko sem se prijavil na to prireditev. Napetost oz. pricakovanje pa se je dan za dnem stopnjevalo. Zadnji teden seveda najbolj. V nacrtu sem imel tudi to, da bom jedel testenine vsak dan, da bom le imel dovolj moci na dan prireditve. Tega se seveda nisem cisto drzal, saj sem se spomnil tega sele sredi tedna. Tudi potem nisem jedel tako kot sem imel v nacrtu. Nekajkrat mi je pa le uspelo.

V soboto popoldne sem sel dvigniti startno stevilko in vrecko s stvarmi, ki so nam jih namenili sponzorji. V vrecki je bilo poleg startne stevilke in cipa se : 2 bidona za pijaco, piskoti, robcki, rokavice, rokavcki, gel za pojest, 4 geli za ogrevanje in sklepe, 2 popusta za Hervis, popust za Namo, boni za jest in pit, svincnik, diseca smrekca za v avto in se veliko papirnatih reklam.
Ko sem prisel domov, sem zacel pakirati stvari, ki jih bom potreboval naslednji dan. Skrbno sem spremljal tudi vremensko napoved. Res, da ni bilo napovedanih padavin, je pa bilo napovedano dokaj mrzlo jutro. Poleg dresa, sem zato vzel se vetrovko in rokavcke. Seveda sem se opremil tudi z zadostno kolicino cokoladk za med tekmo in pijaco.
Zadnji vecer sem jedel kus-kus s tuno. Ko sem se v nedeljo zjutraj zbudil, sem si spet pripravil to. Vendar ni bilo pravega apetita, zato sem polovico vrgel stran. Vzel sem se sok za pred tekmo in pocasi odsel v BTC. Kako uro in pol pred tekmo sem bil ze na parkiriscu in se pripravljal na "nastop". Bilo je res dokaj hladno. Ko pa se je prikazalo sonce je bilo kar vredu. Pocakal sem se Bostjana, da pride. Potem sva pocasi odsla v starno vrsto.
Bila sva dokaj na zacetku, pomoje manj kot 100 metrov za startno crto. Potem je seveda sledilo se kakih 45 minut cakanja na start. Pred startom so nas ogovorili se pomembnezi, kot so minister Brucan in zupan Jankovic.
Ob 9:00 pa se je zacelo to, kar sem tako dolgo cakal, Maraton Franja 2008. Start je bil leteci in to na Brezovici. Do tam je pred nami vozil avto, ki je drzal kolono. Prijavljenih je bilo okoli 1700 ljudi. Guzva je bila seveda velika in s tem tudi moznosti, da pride do kaksne nesrece. Z veliko pazljivosti je se kar slo. Prvic se je resno zabasalo pred magistratom, kjer popravljajo cesto in se je vsa mnozica kolesarjev zacela guzvati skozi slabe 4 metre sirine ceste. Potem je sledilo tromostovje in Copova, na koncu katere, se je pred prihodom na Slovensko cesto spet rahlo zaguzvalo. Ko smo prisli na Slovesnko, pa samo gas gas gas. Seveda je bilo kmalu konec veselja, ker sem prisel nazaj za avtomobile organizatorja. Potem je slo pocasi do Brezovice, kjer je bil pri OMV crpalki leteci start.
Dobesedno je bil leteci, saj smo proti Vrhniki leteli 50km/h in vec. Res nepopisno. Kot horda podivjanih bikov ;)
V Vrhiniki je bilo seveda tega konec, saj smo prisli do prvega vzpona. Ko sem sel en teden nazaj po Vrhniskem klancu navzgor, sem sel od zacetka priblizno 20km/h in kasneje 25km/h. Tako, da sem imel priblizno obcutek, kako se gre tu gor. Izkazalo se je, da se malo oz. kar precej motim. Leteli smo cez 25km/h ze v zacetku klanca, kasneje pa blizu 30km/h. Res hudi frajerji, pred nami pa se vec kot 120 kilometrov trase. Seveda hitrost ni nic popustila in do Godovica smo leteli ko strele. Zaceli so se tudi padci in nesrece, v katerih pa k sreci nisem bil udelezen. Vseeno, pa dobis malo grenkega priokusa, ko vidis take stvari. Z Godovica do Idrije in naprej do odcepa za Cerkno je letelo. Res, ni da ni. Na polno in gas.

Po odcepu smo se malo umirili in vsak je skoraj pojedel kako cokoladko. Potem pa naprej skozi Cerkno in v najhujsi klanec na trasi, vzpon na Kladje. Itak sem sel hitreje, kot prejsnikrat, ko ni bilo tekme. Cutil sem pa ze, da je za menoj ze vec kot pol maratona. V glavo sem si dal, da je pac zdaj na vrsti 6 kilometrov malo hujsega napora.

Ko sem prisel do vrha me je v eno nogo prijel krc. Res nic kaj prijetno. Ker je bila tam okrepcevalnica, sem hitro vzel pomaranco jo vgriznil, si oblekel vetrovko in se odpeljal naprej. Spet je bil na vrsti spust in divjanje. Ker pa nisem glih pravi norec za spuste, sem seveda na obeh spustih zgubil precej pozicij. Letelo je pa seveda vseeno. Potem pa so prisli na dan prvi znaki izcrpanosti. Cakal sem samo se konec. Od Gorenje vasi naprej, sem se lahko samo se slepal v grupi.

Vseeno pa sem nekako pocasi prisel do zacetka grupe. Ko se je se zadnji pred menoj zmatral in ni mogel vec vleci kolone, sem prisel na vrsto jaz. Res mi ni bilo do tega, ker sem bil ze precej svoh. Tip se je umaknil in se zacel nek dreti, da moram vleci. Seveda nisem hotel razocarati skupine, zato sem gonil z isto hitrostjo, kot do takrat se naprej. Malo cez 40km/h. Seveda sem se zelo mucil pri vsem skupaj. In glej ga zlomka, ko sem cez par 100 metrov pogledal nazaj, sem usel grupi oz. mi ni mogla slediti. Res cel f..k. Ful sem se brezveze matral in kuril, a oni mi niso sledili. Nic ane. Zmanjsal sem tempo in pocakal grupo da me dohiti in malo prehiti. Nato sem se vkljucil nazaj in vozil samo se v sredini grupe. Seveda po toliko prevozenih kilometrih vsak najmanjsi klanec postane tezak. Tisti v Skofji loki, je se kar bil no. Prevozil sem ga brez vecjih tezav.

Kmalu izven Skofje loke sem pojedel se gel, ker sem res postajal vedno bolj brez moci. Saj je pomagal, vendar ne dolgo. Od Vodic proti Tacnu sem samo se zguboval pozicije. Na koncu sem se padel iz grupe in sem ostal sam in zacel se bolj zgubljati. Naprej proti Tacnu in po nemski cesti do Crnuc, smo bili samo se 4 kolesarj v grupi. Tako priblizno je bilo potem vse do konca. V Bezigradu smo "pobrali" se enega, ki se je tudi malo zgubil in sam kolesaril, ter ga odslepali do konca. Potem pa po Smartinski in desno v BTC. Ko sem zagledal ciljno crto sem bil najbrz eden najbolj srecnih ljudi tam. Res mi je pasalo, da je vsega konec, ker sem se dejansko zadnjih 50 kilometrov kar precej namucil. Ko prides enkrat na cilj to seveda hitro pozabis.

Ker smo ga celo pot zgali do konca, seveda ni bilo casa za postanke in ostalo. Pojedel sem komaj 2 cokoladki, ki sem jih imel s seboj in popil samo slaba 2 litra tekocine. Ni bilo casa za vec.
Takoj, po prihodu v cilj, z rezultatom niti nisem bil najbolj zadovoljen. Ko pa sem kasneje ugotovil, da sem ciljno crto prevozil kot 348-ti med 1657-imi oz. slabe pol ure za zmagovalcem, sem spremenil mnenje. Ce pomislim, da imam v celotni kolesarski "karieri" prevozenih manj kilometrov kot slaba polovica kolesarjev na Franji v letosnji sezoni, sem dosegel dejasko zelo dober rezultat. Bil sem slabe pol ure pocasnejsi od cloveka, ki se ukvarja s kolesarstvom najbrz ze vec kot 15 let.
To mi da misliti in sem kar malo ponosen na rezultat :)
Celotno traso sem tako prevozil v 4:34:02 oz. povprecno hitrostjo 34.76km/h. Del, ki se casovno meri, pa v 3:56:45 oz. povprecno 36.11km/h.

Poleg enkratnega dozivetja, anrenalina in vsega ostalega lepega, kar sem dozivel na maratonu, pa seveda ni vse tako lepo kot je videt. Veliko ljudi je prevec nepazljivih in zaradi tega pride do nesrec. Veliko sem jih videl in se jim izognil. Videti kolesarjaj na tlek, vsega odrsanega, ni ravno prijetno. Zato je pa to en velik minus, ki mi bo ostal v spominu na Franjo. Bomo videli, ce do drugega leta vse to pozabim oz. odmislim, se mogoce zopet prijavim. Za rezltat pa mislim, da ga bom zelo tezko popravil, ce se kdaj grem.

Maraton Franja - live

V nedeljo je maraton Franja, in tu sta dve kameri, na katerih se nas bo videlo:

- priblizno ob 10:00 Vrhniski klanec (tu bo se guzva)
- priblizno ob 11:00 pa Godovic (tu se bo pa mogce ze bolj locilo posameznike)

RAAM 2008 - live

Slika Jureta Robica v zivo:
http://www.jurerobic.net/

Trenutni rezultati:
http://stats.raceacrossamerica.org/2008/reports/overview.html

Se en intervju med dirko ;)
http://www.youtube.com/watch?v=NtOj1HMMsbE

Maraton Franja - Generalka

Vceraj sva sla z Bostjanom prevoziti traso Maratona Franja. Zaradi prometa sva se izognila delu od BTC-ja pa do Vrhnike.

Startala sva iz Skofje Loke, do Vodic, Tacna, Dobrove, Horjula, Vrhnike. Tu je prisel na vrsto prvi pravi klanec, Vrhniski klanec. Nekje med Tacnom in Vrhniko sem imel ze malo krize, ker so me bolele noge. Tu v vrhniskem klancu, se mi je pa kot zgleda odprlo. Potem sva letela mimo Logatca, Kalc do Godovica. Sledil je spust do Idrije in potem prvi postanek na crpalki. Vsak je pojedel eno cokolado in malo popil.
Do tu sva imela povprecno hitrost priblizno 32.8 km/h.
Nekje v Spodnji Idriji naju je ujel dez. Dokler ni treba zavirati in ni hudih ovinkov gre, v nasprotnem primeru pa je zelo mozno, da ti spodrsne. Dez je trajal pomoje kakih 15 minut, potem pa je bilo spet vredu. Vzpon do Kladij se je kot pricakovano izkazal za tezjega od vrhniskega klanca. Vseeno, sva ga prevozila brez vecjih tezav.
Povprecna hitrost pa nama je do vrha padla na priblizno 29.8 km/h.
Sledil je spust proti Gorenji vasi, nato pa gas naprej proti Skofji Loki.


V zacetku, od Loke do Vodic, in kasneje po poljanski dolini sva imela se celni veter. Skoda, ker bi v nasprotnem primeru imela se malo boljsi cas.

Kakorkoli, progo v dolzini 154.71 km sva prevozila v casu 5:03:01, oz. s povprecno hitrostjo 30.6 km/h.
Nekako kar zadovoljiv cas. V nedeljo bomo pa videli, koliko leti na dirki ;)

Mille Miglia

Mille Miglia je bila avtomobilisticna dirka, ki je med letoma 1927 in 1957 potekala v Italiji in je bila med letoma 1953 in 1957 tudi del Svetovnega prvenstva sportnih dirkalnikov.

Danes pa je padla moja prva Mille Miglia oz. prva prevozena milija v letosnjem letu.

Zie Daks Challenge #1

Ze dolgo casa nazaj sem prisel na misel in si izmislil turo okrog, ki gre priblizno okoli Triglavskega narodnega parka. Pogoj je bil, da je tura v celoti asvaltirana, zato da je prevozna s specialko. Start in cilj je seveda v isti tocki. V mojem primeru je to Petrovo Brdo ;)

Tura je pa sledeca:

Petrovo Brdo - Bohinjska Bistrica - Bled - Jesenice - Kranjska Gora - Vrsic - Bovec - Kobarid - Tolmin - Petrovo Brdo

Dolzina ture je priblizno 200km in pomoje vsaj 2000m visincev. Dejansko dolzino in visince bom napisal, ko bo tura prevozena.

Seveda sem takoj nasel kandidata za to turo. Ideja je bila, da jo odpeljemo v jeseni, ko bomo polni kondicije. Ker pa se bliza maraton Franja in se nimamo prevozene razdalje, ki se jo vozi tam, je zelo mozno, da jo odpeljemo se pred 15-im junijem.

28. Maraton treh src

Ta vikend sem se spet imel lepo, saj sem sel teci na Maraton treh src v Radence.
Prvo so startali tapravi tekac, se pravi polmaratonci in maratonci, kasneje pa se mi. Ko pa je pocila pistola, je slo zares. Pognal sem se, ko svinja v koruzo in prehiteval vse po vrsti. Kmalu sem obcutil, da bo tek kar tezak, saj je bilo precej toplo in zelo vlazno ozracje. Prve 4 km sem pretekel v dobrih 18ih minutah. Dober cas, ni kaj. Kmalu po pretecenih 5ih kilometrih, pa sem prisel do spoznanja, da sem prehitro startal. Postal sem utrujen in komaj sem se tekel. Veliko tekmovalcev, ki sem jih prej tako veselo in ponosno prehitel, me je prehitelo nazaj. Smotan obcutek. Na vsaki okrepcevalnici sem nekaj vzel. Od limone, grenivke, vode pa do mokre gobice. Nic mi ni vec pomagalo. Mislil sem celo, da bi se ustavil, vendar ker sem tak kot sem, se nisem in sem se vlekel naprej. Vsak kilometer sem tezje tekel. Popolnoma sem bil skurjen. V zadnjih nekaj 100 metrih sem ob pomoci in navzocnosti publike stisnil iz sebe se zadnje moci in pretekel v cilj s casom 0:48:06 (neto 0:48:00). Zasedel sem 74. mesto med 489 udelezenci v moji kategoriji.
Moja najtezja tekma do sedaj. Upam, da bo v prihodnosti cimmanj podobnih izkusenj.

Drugace pa lepa prireditev. Skoda mogoce samo to, da so ljudje samo na zacetku in koncu trase. Malo mi je manjkalo spodbude na sredini, kjer sem imel "krizo".

Po tekmi smo seveda popili pivo ali dve. Nato smo sli do mojih "gostiteljev", kjer sem tudi prvic jedel bograc, ki je bil seveda zelo dober. Zvecer smo sli se na koncert "djevojke sa sela" (Severine), potem pa pocasi spat. V nedeljo smo sli po zajtrku, se en krog z bicikli. Dozivel sem prvi gumi defekt. Ne vem a sem povozil kak kamen ali kaj drugega. Kakorkoli, zadnja guma je bila kar naenkrat prazna. Takoj smo se ustavili in zamenjali zracnico. Se dobro, da sem jo prejsni teden kupil, ker drugace sploh ne vem kaj bi lahko naredil, ker s seboj nisem imel niti pribora za zakrpanje zracnice. Dobro, da smo imeli s seboj se eno malo pumpo in smo lahko se gumo napumpali. Potem sem moral seveda bolj paziti in se celo pot do doma bal, da bo kaj narobe. Pa ni bilo. Cez kako uro in pol smo srecno prispeli do doma.

Cel vikend je izpadel super, razen teka v soboto s katerim, isto kot zmagovalec :) , nisem zadovoljen. Najbrz bo poleti padel se kak popravec za to. Zdaj se pa veselo pripravljat za maraton Franja ;)

Tek trojk 2008

Vceraj 10.5.2008 je bil na sporedu Tek trojk 2008. V nasi ekipi sva bila 2 tipa in ena punca. Nikoli prej nismo sli skupaj tecet, da bi videli kako se ujamemo. Vse to nas je cakalo ob 9:30, ko se je zacel tek.

Na startu je bila, kot ponavadi na takih prireditvah, velika guzva. Ko je pocila pistola se je zacelo zares. Preden smo sli cez startno/ciljno crto, je minilo ze vec kot minuto in pol. Pol pa gas. Prehitevali smo veliko ljudi, sploh od zacetka, potem pa vedno manj. Imeli smo tak tempo, da sem imel ze pomisleke, ce bomo sploh prisli na cilj. Pa je nakako kar slo no. Res, da pod visokimi obrati, pa vendar. Ko smo prisli do Fuzin se je zacel vzpon. Tam je kakih 200 metrov zelo ozke, dober meter siroke poti, ki se vije cik cak proti vrhu. Tu se je sele zacela guzva. Pa ne samo to, se nekateri ki niso mogli vec tectm so zaceli kar hodit in povzrocali se vecjo guzvo. Jaz sem tu veliko ovinkov sekal in res prehitel veliko ljudi, tako da sem potem precej casa tekel cisto uizi in sam, da sem pocakal se ostala dva iz moje ekipe. Zenski je bilo treba malo pomagati teci v klanec. Tudi to smo storili brez problema in tekli naprej. Na okrepcevalnici se nismo vstavili, ker smo sli teci na cas. Ko smo pritekli z Golovca do Karlovskega mostu je bila tam tabla z napisom "2 km do cilja". Lep pogled ni kaj. Problem je bil le v tem da smo bili kar zmozgani ze in asvalt ni ravno fajn za tect. Mi smo ga vseeno zgali do cilja. Nekajkrat sem sicer mislil se reci, da malo zmanjsamo tempo, vedar sem si mislil, da dokler gre, bom tiho. In sem bil, do cilja.
Ciljno crto smo pretekli, ko je bil na zaslonu cas 1:02:59. To je bruto cas. Od poka pistole do prihoda na cilj. Neto cas smo imeli 1:01:20. Skoraj pod uro.
Zasedli smo 34 mesto med 365 mesanimi trojkami. Kar lep rezultat, se sploh glede na to, da nihce od nas ni pricakoval takega casa.
Najbolj zanimivo pa je to, da je glavni "krivec" za vse skupaj punca iz nase ekipe, ki nam je drzala tak tempo.
Ker smo se kar fajn ujeli na Teku trojk, malo razmisljamo se o enem teku junija. To je Stafetni tek Zelezna kapla, v Preddvoru. Gre za maraton stafet. Vsak od trojice tece priblizno tretjino dolzine maratona.

PRVI TEKAC: Zelezna Kapla - Jezerski vrh 15 km z visinsko razliko +662 m
DRUGI TEKAC: Jezerski vrh - Fuzine 13 km z visinsko razliko - 447 m
TRETJI TEKAC: Fuzine - Preddvor 14 km z visinsko razliko - 291 m

Ker sem se vceraj baje izkazal v teku v klanec, sem baje najbolj primeren kandidat za prvega tekaca. Ce tek ne bo 15.6., ko je maraton Franja, imamo precej sans, da gremo odteci se to zadevo. Bomo videli cez 1 mesec.

Se ena slika s trojk. Zgledam kot, da bi sel mal trimckat ;)

Majske pocitnice

Ker je bilo v prvem delu pocitnic bolj slabo vreme, sem postal ze skoraj malo tecen. Ko pa je bilo aprila konec je bilo lepse tudi vreme in cas je bil, da se malo vsedemo na bicikel.

V petek sva sla z Bostjanom do Bohinjskega jezera in nazaj.


Lepa turca. Za nazaj grede naju je na Soriski planini ujel dez. Nic kaj prijetno, ker je bil tam ze itak precejsen mraz. Malo smo se tresli do Sorice. Ko pa smo sli proti primorski, se je pa zacel kazati soncek in postalo je topleje.

V soboto je bilo, zaradi pomankanja kolesa iz prejsnih dni, potrebno seveda narediti se eno turco. Tokrat sva se odlocila za Breginj.


Prvo gas skozi Basko grapo, do Tolmina, nato pa naprej do Kobarida. Tu sva se ustavila na crpalki, da sva si nabavila za pit in malo "dopinga" za pojest. Nato sva sla naprej. Ko sva lezla proti Breginju sva se odlocila, da ne greva do konca, ker sva imela ze kar precej poti za seboj in seveda se toliko za nazaj. Sla sva do odcepa za Podbelo. nato sva se spusila nazaj do Kobarida.


Ker sva ze celo pot govorila, da je potrebno bolj uizi naprej sva se odlocila, da je zdaj zadnji cas, da to tudi izvedeva. Vse vredu in prav, ce nebi dohitela enega tipa na specialki, ki se je vozil kot da bi bil na pocitnicah. Pocasi in po sredi ceste. Seveda sva ga prehitela. Tip se nama je seveda prilepil na rit in gas. Zacela se je dirka proti Tolminu. Prvo sem vlekel jaz, nato Bostjan, pa spet jaz, pa spet Bostjan. Tisti tip pa kar zadaj se svercal. Pi...... jedna. Vglavnem v kroznem pri Tolminu je sel ta tip proti Volcam midva pa v Tolmin. V Baci sva se ustavila na pijaci, nato pa nazaj v grapo. Do Koritnice je slo lepo, nato je pa ratala kriza. Vsaj pri meni. Cisto brez moci. Vglavnem s Podbrda domov sem komaj prilezel. Nic ne de, se je treba pripravit na Maraton Franja.

Statisticni podatki(za vikend):
185.10 km
2925 m visincev
8:14:25 voznje
4.8 litrov popite tekocine

Test specialke

Danes je blo treba izkoristiti lep dan in soncek. Zato sem bil ze malo pred poldnevom v LJ z namenom, da grem sprobat mojo najnovejso pridobitev.

Ni kaj fajn leti. Kot strela. Startal sem z Vrhovcev, nato do Dobrove od tu pa skozi Horjul, do Vrhnike, naprej mimo Borovnice do Podpeci od tu pa na Rakitno.


Do podpeci, ce odmislim veter, je slo kot po maslu. Naprej pa niti ne. Vzpon na Rakitno je bil kar vredu preizkusnja za prvo malo daljso furo z specialko.


Tu sem v celoti izkusil car voznje specialke v klanec. Pri gorcu sem sel v ta klanec z razmerjem 34-34 in imel najmanjsi zobnik spredaj se fraj. S specialko nizje kot 35-25 ne gre. Vseeno sem seveda prilezal do vrha, ceprav najbrz nic hitreje kot z gorcem.


Za nazaj sem seveda sprobal, koliko jajc imam in se spustil po klancu navzdol, da vidim koliko leti. Malenkost manj kot 68km/h je slo, vec nisem upal. Nato mi je zacelo se zmanjkovati pijace. Hotel sem iti na Petrol, vendar je bil ze zaprt. Nic zato, sem pa uzical eno gospo, da mi je dolila vodo v plastenko. Skoda da nisem imel s seboj nobene Isostar tablete, ker sama voda ni glih ucinkovita, je pa seveda vseeno bolje kot nic.
Vglavnem po slabih 4ih urah voznje sem bil nazaj doma. Kar malo skurjen za rect. Se veliko za naredit do maratona Franja. Saj je se skor 2 meseca casa, tako, da ni panike sploh.

Je pa padla moja prva 100-tka ;)

Se slika mojega voznega parka ;)



Statisticni podatki:
102.91 km
830 m visincev
3:48:36 voznje
1.6 litrov popite tekocine

Cooperjev test 2

Pa je le napocil cas testa in odgovorov na vprasanja kot so :
A sem se zelo zamastil cez zimo? ;)
Ali tecem kaj hitreje ?
Bom dosegel nov max. pulz ?

Za razliko od prvic, sem tokrat sel na merjenje kozne gube, pred tekom.
Visok sem 185cm in tezak 77kg. Pri merjenju pritiska sem bil kar presenecen, ker je bil precej visok. To najbrz zato, ker sem bil malo pod pritiskom :). Kozna guba je 6.5 , 9 , 6.5 (prsni kos, trebuh, stegna) oz. 6.2% mascobne mase. Lani oz. jeseni je bila 10, 13, 10 oz. 9.4% . Se pravi, da se nisem nic kaj zamastil cez zimo ampak obratno.
Nato pa sva sla z Klavzarjem prvo nekaj krogov teka, za ogrevanje. Uizi in pocasi. Potem pa zares. Glede na preizkus kak mesec nazaj in glede na cel teden, ki je bil za menoj sem samo upal, da tecem hitreje kot 9:45. Zacel sem malo prepocasi, pomoje, nato pa vedno hitreje. Zadnji krog mi je uspelo teci celo pod 1:30. Vodil sem skoraj do konca, ko me je prehitel Klavzar. Koncni cas je bil 9:23 (povprecna hitrost = 15.35km/h). Seveda sem dosegel tudi svoj max. pulz, ki je sedaj 198.
Do danes, predvsem po zadnjem preizkusu pred Cooperjem, sem bil preprican, da je pod 9:00 nemogoce teci. Zdaj pa, glede na to da sem tekel skoraj 30 sekund hitreje kot pred pol leta ne mislim vec tako. Konec koncev mi manjka samo se 23 sekund :)
Bomo videli v jesen, ce se ne bom cez poletje prevec polenil.

Koncno Specialka

V nedeljo sem jo pa konco dobil. Mojo prvo specialko. Tako, da ce se kje slisi za "Modrega dirkaca", zna biti, da je govora o meni ;)

Prejsni teden sem bil na predavanju Markota Baloha (www.markobaloh.com ). Ko sem iskal informacije, o predavanju, sem na njegovi strani zasledil tudi to, da prodaja svoje kolesarske drese iz prejsnih sezon. Dresi so novi in zapakirani. Cena kompleta hlace + majica je enaka kot, ce bi sel v trgovino kupiti samo majico ali samo hlace(60€). Zato sem danes sel do njega, da probam, ce mi je dres prav velik. Ker mi je bil, sva naredila eno drobro kupcijo in za denar, s katerim bi v trgovini kupil majico + hlace, sem dobil 2 dresa in njegovo kratko majico. S tem ko sem kupil njegovo majico sem postal tudi "donator projektov 2008".
Sem pa danes kupil tudi cevlje za specialko. Tako, da mi manjka samo se stevec in blokerji za pedala, potem jo pa lahko sprobam. Upam, da bo to ta teden.

Dirkaski dres 2007


Spining dres 2007