Kolektivni izlet na Krvavec

Ker se je ze zacela jesen, smo se na sihtu zmenili, da je treba izkoristiti kar je se lepega in toplega vremena. Zato smo se odpravili na Krvavec. Sli smo samo 4 komadi, ker ostali niso imeli casa. Po koncanem delu smo se odpravili do gostilne Tonac v Gradu, kjer smo startali.

Za "ogrevanje" smo imeli priblizno 200 metrov. Potem pa se je zacel klanec. Vozili smo zelo kolektivno. Vsi 4 na kupu. Kar lepo nam je slo. Po priblizno 3.5 kilometrih voznje, so zaceli mimo nas eden po eden voziti kolesarji Save Kranj. Seveda nismo sli dirkati z njimi, ker bi nas po par 100 metrih najbrz vse pobralo. Mi smo vozili svoj tempo, vsi skupaj v gruci, do nekje 2 kilometra pred koncem asvalta. Potem pa sva jaz in Grasic zacela malo pospesevati. Milos in Loboda sta vozila se naprej isti tempo. Ko sva se z Grasicem pribljizevala koncu asvalta sva vedno bolj hitela. Nekje 200 metrove pred koncem sem jaz se bolj pospesil, Grasic pa seveda takoj za menoj. To je trajalo pomoje le kakih 100 metrov, ker so me potem misice zacele peci in sem moral zmanjsati hitrost. Cez "ciljno" crto sva z Grasicem prisla vzporedno. Ker ni bilo fotofinisa, sva imela dejansko isti cas. Potem sva umirila tempo in pocakala se Lobodo in Milosa.

Potem smo skupaj odsli se do okrepcevalnice Soncek na Krvavcu.


Tu smo se malo ustavili, da smo dali nekaj v usta in se malo ohladili.

Ko smo se oblekli za spust, smo oddivjali nazaj. Ker je bil Laboda z treking kolesom, se je on odpravil nazaj po isti poti kot smo prisli, ostali pa smo nekje na sredini zavili na "stranska pota".
Prvo smo sli po nekem kolovozu, nato cez pasnik mimo krav in elektricnega pastirja, potem pa v grme. Tu se je sele zacel vredu spust. Bilo je kar divje.

Jaz sem vozil zadnji, ker se zadnji najslajse smeje. Te srece niti nisem imel, ker je bila pot kar divja in sem samo upal, da me kje ne usuje. Ni bilo dolgo, ko je pred menoj padel Milos. Enkrat vmes sem zgubil se bidon z vodo. Ker sem sumil, da ga bom sem se se pravocasno ustavil, da mi ni bilo treba hoditi nazaj ga iskat. Potem pa gas naprej. Kmalu sem tudi sam naletel na mino in skoraj padel. Ulovil sem se na nogah, kolo pa je naredilo salto. Kmalu smo prisli, do konca spusta. Sledila je se voznja do avtov. Peljali smo se mimo hise, ki se je prodajala za miljardo tolarjev. Po kakih 10-ih minutah smo prispeli do parkirisca. Ko smo se preoblekli, smo si privoscili se vsak eno pivo.

Statisticni podatki:
31.12 km
1048 m visincev
2:24:45 voznje
0.8 litrov popite tekocine
1 frutabela

Mangart

:)

Danes sem imel to sreco, da sem bil prvic na Mangartu, oz. Mangartskem sedlu. Ideja za ta podvig se je porodila 2 - 3 tedne nazaj, realiziral pa sem jo, kot ze omenjeno danes.
Vstal sem zgodaj zjutraj. Natanko ob 6:15. Nekaj malega sem pojedel in popil kavo. Ob 7:20 smo se s starsi odpravili proti Logu pod Mangartom.

Tja smo prispeli nekje ob 8:45. Preoblekel sem se v kolesarsko opravo, sestavil bicikel, vzgal GPS in gas v klanec. Startal sem ob 8:55.
Nekje na internetu sem prebral , da je dolzina te trase priblizno 22km. S tem v glavi sem tudi startal in odsteval metre do vrha.
Pot se iz Loga pod Mangartom naprej samo se dviguje. Prvi hujsi klanec je nastopil v Strmecu, vendar ni bil tako hud, kot sem slisal, da naj bi bil. Kaj naj recem. Do odcepa za Mangart nic kaj posebnega razen tega lepega klanca. Saj tudi od tu naprej je bil, vendar je bilo se kaj drugega zanimivega za videti.

Po odcepu sem kmalu prisel do mesta, kje je bil nekaj let nazaj plaz. Tu je 200 -300 metrov makadama. Z gorcem se kar gre, s specijalko pa najbrz ne ;). Potem sledi kak kilometer malo blazjega klanca. Za tem prides do najhujsega klanca na celotnem vzponu. Saj ga ni veliko, pomoje nekje 200 metrov, vendar te ta klanec sigurno vredu segreje. Cesta je seveda ozka. Ko te prehiteva avto moras voziti skoraj ze v jasku. Na momente zelo smotano.
Kmalu se zacnejo serpentine. Ko jih prevozis nekaj prides do prvega tunela. Saj od dalec ne zgleda napacno, vendar, ko zapeljes v njega in se po parih metrih vse stemni je pa cuden obutek. To je tako, kot bi se vozil v popolni temi s kolesom. Res zelo smotan obcutek. Vozil sem res po sredini tunela in samo cakal da ga bo konec. Potem sem se vzpenjal naprej proti vrhu in prisel do se enega tunela, ki je bil se daljsi. Tudi tega in vse nadaljne sem prezivel. Malo pod vrhom, kjer je bila bolj sencna stran, sem naletel tudi na prvi letosnji sneg.
Ves cas sem odsteval kilometre do konca. Na koncu, ko sem prisel do vrha pa sem ugotovil da sem se ustel. Ko sem se ustavil, sem imel prevozenih 16.84 kilometrov in to v casu 1:55:57. Se pravi kar nekaj manj kot sem imel pripravljene energije. Pa nic zato. To sem brez problema sprejel.

Na vrhu sem se seveda ustavil in preoblekel. Malo sem pojedel in popil.

Med tem casom sem si se ogledal bliznje in daljne gore. Res lep razgled.

Pred spustom sem se se oblekel, da med spustom nisem zmrznil. Spust je minil kar precej hitro. Na startnem mestu sem bil po 35 minutah in 10 sekund.
Privoscil sem si en kofe z mlekom. Ker mojega prevoza se ni bilo, sem sel se proti Loski Koritnici. To je takoj za mostom desno. Sel sem kake 4 km v klanec. Obrnil sem se pri prvi hisi ki sem jo videl, ker ni zgledalo, da naj bi bila v blizini kaka vas.

Nato sem sel nzaj v Log pod Mangartom. Pogledat sem sel se pokopalisce vojakom, ki so se borili na Rombonu in pa tunel Stoln.

Vec na: klik



Statisticni podatki:
43.76 km
1627 m visincev
3:19:24 voznje
1.6 litrov popite tekocine
1 kava
2 kosa jabolcnega struklja
1 frutabela

Petrovo Brdo - Podrost

V soboto popoldne sem sel pogledat od Petrovega Brda do Podrosta, kaj so naredile poplave.
Tu je par slik.

Rakitna

Iz Brezovice do Podpeci je ravnina. Ni panike. Od Podpeci do Rakitne pa je dobrih 9km klanca. Prevozil sem jih v 40-ih minutah. Pri jezeru na rakitni sem imel cas 1:02:00 in 22:00 km. Nazaj sem letel ko reaktivc in bil doma 2 uri po odhodu.

Statisticni podatki:
43.77 km
471 m visincev
1:48:23 voznje
0.8 litrov popite tekocine

Kup

Pred kosilom sem skocil na Kup. Kmalu po tem ko sem startal sem skoraj povozil veverico. Krneki. Sel sem po stari cesti s Petrovega Brda proti Podbrdu in zavil proti Hobi. Tu se cesta zacne vzpenjati.

Kmalu sem prisel do mulatjere, po kateri sem nadaljeval do podslatnika.



Peljal sem se mimo dveh porusenih kasarn (ostanek 2 svetovne vojne).


Ko sem prisel do vrha sem sel se do Kupa.

Od tu sem se potem spustil proti domu. Vmes sem zavil se na eno drugo pot, po kateri sem se peljal po visokem zelenju. Po dobri uri voznje sem prisel do doma.

Statisticni podatki:
10.04 km
500 m visincev
1:14:21 voznje
1.0 litrov popite tekocine

Porezen

Danes sem bil pa na Poreznu :)

Ker sem bil zelo neprespan, mi skoraj ni preostalo drugega kot, da nekaj naredim zase. Zato sem se potem , ko sem prisel domov in pojedel kosilo odpravil na kolesarski izlet.
Startal sem kot ponavadi od doma. Prva 2 km sem imel spust do Zgagu, kjer se je zacel prvi vzpon. Tu sem zavil proti Davci in pri prvem odcepu desno mimo Stulca. Tam sem srecal motorista, ki se je malo zgubil in me vprasal, ce je od tu mozno pritido Tolmina. Povedal sem mu za pot in nadaljeval do kmetije Jurez. Tu sem se spustil do ceste skozi Davco in na prvem odcepu zavil levo preko mostu. Pot me je vodila v breg. Prisel sem do dveh his. Tu sem se malo zgubil. Po zemljevidu sodec se mi ni sanjalo, ce sem prav ali ne. Vprasal sem za pot in starejsa gospa mi je povedala, da naj samo nadaljujem naprej in, da ne morem zgresiti. Prisel sem na cesto, ki je bila dokaj polozna in se je cez nekaj casa zacela se spuscati. Po spustu je seveda sledil vzpon in cez nekaj casa sem prisel do prvih "vrat". Ko sem sel skozi ta vrata sem prisel na prvi pasnik. Od tu naprej sem sel skozi kar nekaj pasnikov, ki so bili med seboj loceni s podobnimi "vrati". Srecal sem dve gospe, ki sta me gledali kot osmo cudo, ter me vprasali, ce bom prisel do vrha.
Kar si clovek, da v glavo tudi naredi, zato je bil moj odgovor pritrdilen. Pot pa se je vedno bolj vzpenjala.

Nekajkrat sem se ustavil, ker je bil klanec zelo hud in ob prvi napaki te je ustavilo.

Proti koncu poti sem prisel tudi do klanca, ki ga je bilo prakticno skoraj nemogoce zvoziti. Bil je zelo zelo strm in pot je bila zelo grda. Tu sem koral stopiti z bicikla in ga nekaj casa potiskati. Kasneje se je pot malo "polegla" in lahko sem nadaljeval z bicikliranjem. Kmalu sem bil pri koci na Poreznu. Ker je bil moj cilj vrh Porezna, sem se seveda povzpel tudi do tam. Od koce do vrha, sem bicikel potiskal. Na vrhu sem se vpisal v zvezek osebkov, ki so bili na vrhu. To je bil moj drugi vpis v zvezek letos. Prvic sem bil pes. Naredil sem nekaj slik in se spustil nazaj do koce, kjer sem popil Coca Colo in se malo odpocil.

Bilo je prijetno toplo, saj sem se soncil zgoraj brez okli 17:30 CET. Ko sem popil pijaco in pojedel banano, sem se oblekel in odsel proti domu. Ni slo vse tako kot je bilo misljeno. Kar polovico poti navzdol, sem kolo vlacil s seboj. Strmina je bila kar huda, gume pa slabe. Dozivel sem tudi prve padce s kolesom in skok cez balanco. Ko sem prisel do malo bol poloznega brega sem se usedel nazaj na koli in se odpeljal do Pohoca. Tu me je napadlo eno veliko kosmato cudo. Njihov pes. Skoraj sem se usral. Ko sem se ustavil in ga malo napizdil je dal mir. Od tu do Petrovega Brda pa samo se gas po asvaltirani cesti navzdol. Po dobrih treh urah in pol sem bil doma.

Link do poti ture:
http://www.mtbture.com/tura_celotna.php?id=156
Zemljevid:
http://www.mtbture.com/zemljevidi/porezen_petrovo_zemljevid.jpg


Statisticni podatki:
21.76 km
800 m visincev
2:19:32 voznje
1 banana
1 frutabela
1.5 litrov popite tekocine