Ta vikend sem se spet imel lepo, saj sem sel teci na Maraton treh src v Radence.
Prvo so startali tapravi tekac, se pravi polmaratonci in maratonci, kasneje pa se mi. Ko pa je pocila pistola, je slo zares. Pognal sem se, ko svinja v koruzo in prehiteval vse po vrsti. Kmalu sem obcutil, da bo tek kar tezak, saj je bilo precej toplo in zelo vlazno ozracje. Prve 4 km sem pretekel v dobrih 18ih minutah. Dober cas, ni kaj. Kmalu po pretecenih 5ih kilometrih, pa sem prisel do spoznanja, da sem prehitro startal. Postal sem utrujen in komaj sem se tekel. Veliko tekmovalcev, ki sem jih prej tako veselo in ponosno prehitel, me je prehitelo nazaj. Smotan obcutek. Na vsaki okrepcevalnici sem nekaj vzel. Od limone, grenivke, vode pa do mokre gobice. Nic mi ni vec pomagalo. Mislil sem celo, da bi se ustavil, vendar ker sem tak kot sem, se nisem in sem se vlekel naprej. Vsak kilometer sem tezje tekel. Popolnoma sem bil skurjen. V zadnjih nekaj 100 metrih sem ob pomoci in navzocnosti publike stisnil iz sebe se zadnje moci in pretekel v cilj s casom 0:48:06 (neto 0:48:00). Zasedel sem 74. mesto med 489 udelezenci v moji kategoriji.
Moja najtezja tekma do sedaj. Upam, da bo v prihodnosti cimmanj podobnih izkusenj.
Drugace pa lepa prireditev. Skoda mogoce samo to, da so ljudje samo na zacetku in koncu trase. Malo mi je manjkalo spodbude na sredini, kjer sem imel "krizo".
Po tekmi smo seveda popili pivo ali dve. Nato smo sli do mojih "gostiteljev", kjer sem tudi prvic jedel bograc, ki je bil seveda zelo dober. Zvecer smo sli se na koncert "djevojke sa sela" (Severine), potem pa pocasi spat. V nedeljo smo sli po zajtrku, se en krog z bicikli. Dozivel sem prvi gumi defekt. Ne vem a sem povozil kak kamen ali kaj drugega. Kakorkoli, zadnja guma je bila kar naenkrat prazna. Takoj smo se ustavili in zamenjali zracnico. Se dobro, da sem jo prejsni teden kupil, ker drugace sploh ne vem kaj bi lahko naredil, ker s seboj nisem imel niti pribora za zakrpanje zracnice. Dobro, da smo imeli s seboj se eno malo pumpo in smo lahko se gumo napumpali. Potem sem moral seveda bolj paziti in se celo pot do doma bal, da bo kaj narobe. Pa ni bilo. Cez kako uro in pol smo srecno prispeli do doma.
Cel vikend je izpadel super, razen teka v soboto s katerim, isto kot zmagovalec :) , nisem zadovoljen. Najbrz bo poleti padel se kak popravec za to. Zdaj se pa veselo pripravljat za maraton Franja ;)
Prvo so startali tapravi tekac, se pravi polmaratonci in maratonci, kasneje pa se mi. Ko pa je pocila pistola, je slo zares. Pognal sem se, ko svinja v koruzo in prehiteval vse po vrsti. Kmalu sem obcutil, da bo tek kar tezak, saj je bilo precej toplo in zelo vlazno ozracje. Prve 4 km sem pretekel v dobrih 18ih minutah. Dober cas, ni kaj. Kmalu po pretecenih 5ih kilometrih, pa sem prisel do spoznanja, da sem prehitro startal. Postal sem utrujen in komaj sem se tekel. Veliko tekmovalcev, ki sem jih prej tako veselo in ponosno prehitel, me je prehitelo nazaj. Smotan obcutek. Na vsaki okrepcevalnici sem nekaj vzel. Od limone, grenivke, vode pa do mokre gobice. Nic mi ni vec pomagalo. Mislil sem celo, da bi se ustavil, vendar ker sem tak kot sem, se nisem in sem se vlekel naprej. Vsak kilometer sem tezje tekel. Popolnoma sem bil skurjen. V zadnjih nekaj 100 metrih sem ob pomoci in navzocnosti publike stisnil iz sebe se zadnje moci in pretekel v cilj s casom 0:48:06 (neto 0:48:00). Zasedel sem 74. mesto med 489 udelezenci v moji kategoriji.
Moja najtezja tekma do sedaj. Upam, da bo v prihodnosti cimmanj podobnih izkusenj.
Drugace pa lepa prireditev. Skoda mogoce samo to, da so ljudje samo na zacetku in koncu trase. Malo mi je manjkalo spodbude na sredini, kjer sem imel "krizo".
Po tekmi smo seveda popili pivo ali dve. Nato smo sli do mojih "gostiteljev", kjer sem tudi prvic jedel bograc, ki je bil seveda zelo dober. Zvecer smo sli se na koncert "djevojke sa sela" (Severine), potem pa pocasi spat. V nedeljo smo sli po zajtrku, se en krog z bicikli. Dozivel sem prvi gumi defekt. Ne vem a sem povozil kak kamen ali kaj drugega. Kakorkoli, zadnja guma je bila kar naenkrat prazna. Takoj smo se ustavili in zamenjali zracnico. Se dobro, da sem jo prejsni teden kupil, ker drugace sploh ne vem kaj bi lahko naredil, ker s seboj nisem imel niti pribora za zakrpanje zracnice. Dobro, da smo imeli s seboj se eno malo pumpo in smo lahko se gumo napumpali. Potem sem moral seveda bolj paziti in se celo pot do doma bal, da bo kaj narobe. Pa ni bilo. Cez kako uro in pol smo srecno prispeli do doma.
Cel vikend je izpadel super, razen teka v soboto s katerim, isto kot zmagovalec :) , nisem zadovoljen. Najbrz bo poleti padel se kak popravec za to. Zdaj se pa veselo pripravljat za maraton Franja ;)
Ni komentarjev:
Objavite komentar