Beograd 28.10.
Menjava 1EUR = 106 DIN
Turska kafa 70 DIN
Pivo Jelen 100 DIN
Burek 55 DIN
Cevapi (10 kom.) 350 DIN
HOSTEL 35EUR za dvoposteljno sobo.
Na nocnem vlaku do Ljubljana - Beograd kurili ko pri norcih (za crknit). Dokaj hitro sva nasla hostel (35 EUR za dvoposteljno sobo). Sledil je ogled Beograda, Kalemegdanskega parka, hise cvetja, ulice Kneza Mihajlova . .
spomenik v Kalemegdanskem parku
ulica Knez Mihajlova
spomenik Josipa Broza Tita
Vojaski muzej v Kalemegdanskem parku
29.10. - 30.10. Beograd - Sofija - Istanbul
Zjutraj se vkrcava v spalnik. Sledi dolga voznja do Istanbula. Peljemo se preko Srbije, kjer se vidi da vlada revscina, do Bolgarske meje, skozi Sofijo proti Istanbulu. Po 28 urah prispemo na cilj.
nekje v Srbiji
Bolgarska meja
soncni vzhod ze v Turciji
30.10. - 1.11. Istanbul
1 EUR = 1.98 TL
Z zelezniske postaje jo mahneva proti Hagii Sofiji. Tam malo naprej nama Lonely Planet pokaze veliko hostlov. Kmalu ugotoviva, da so precej zasedeni. Takoj, ko najdeva enega, ki ima prostor ga vzameva. Cena za dve osebi + zajtrk je 40 EUR/noc . Zajtrk sva vsako jutro zelo izkoristila, da sva imela potem cez dan bolj mir v zelodcu. Pivo v trgovini komaj najdeva in sploh ni poceni (2.65 TL) , v lokalih pa je se drazje (5+ TL). Je pa tudi res, da sva bila nastanjena v verjetno najdrazjem delu Istanbula - tik za Modro mosejo (kar se je zelo slisalo 5x na dan) .
Modra moseja
Ker je vikend je povsod ogromna guzva (avtobusi turistov - upokojencev). Trgovci in gostilnicarji so zelo vsiljivi in se tepejo za stranke. Se pogledat ga ne smes, ker ce ga, ze sedis in jes kebap.
prvi kofe v Istanbulu
Topikapi Palace (10EUR/osebo) - saj je bilo lepo, ceprav guzva. Kolone tudi v palaci in pol stvari zaprtih.
V casu najinega obiska palace se je okrog 12:00 na trgu Taksim zgodil terostristicni napad (Kurdski samomorilec se je razstrelil zreven avtobusa polnega Turskih policajev). Najbrz nikoli vec ne bova tako blizu teroriticnega napada ;)
Koncno sva prisla tudi do ne kebap hrane (Fizol, Solata, Riz, Ayran). Ayran je jogurt zredcen z vodo in dodatkom soli. Vse skupaj za 5TL. Kebap drugace najceneje 2.5TL. Na bazarju sva poskusila Turkish delight.
Mesto je polno mack. Macka pri macki, vsepovsod, kjer je moznost, da prileti kaj hrane. So pa kar lustkane. Nekaj smo jih tudi poslikali.
"Turski fitnes"
Bosporska ozina
soncni zahod
1.11. Pot v Canakkale
Avtobus iz Istanbula 25TL (6h). Dobili smo caj ali kako drugo pijaco + tortica oz. krekerji. LCD televizorji za vsak sedez, vendar samo turske postaje. Sla sva v prvi hostel, kar ocitno ni bila dobra ideja. Anzac hostel (55TL/noc za 2). Kopalnica obupna, cena ni vkljcevala zajtrka. Po kratkem sprehodu po mestu in turski pici(Pide) spat.
2.11. Eceabat in polotok Galipoli
Precej zgodnja jutranja voznja s trajektom v Eceabat na drugi strani ozine (2TL/osebo). Za zajtrk burek in ayran. Se vedno ne veva kako priti na drugo stran polotoka Galipoli, kjer so potekale najvecje bitke za Tursko drzavo, v zacetku 1.svetovne vojne. Sile Alianse so bile na veliko porazene. Padlo je veliko Avstralcev in Novozelandcev, ki so bili v Angleski vojski. Po celotnem polotoku je veliko pokopalisc. Z Eceabata sva do tja hodila 2 uri. Prav prijeten pohod, ceprav so nas Turki prav cudno gledali in nam odsvetovali hojo po "hribovitem" podrocju. Po kosilu (ribje konzerve) se odpraviva nazaj na dolgo pot, vendar nama po nekaj kilometrih hoje ustavita domacina in tako sva predcasno nazaj v Eceabatu. Trajekt nazaj v Cenakkale. Odkrijeva obetavno restavracijo, v kateri bova jedla se naslednji dan.
spomenik v Eceabatu
ostaline Turskih vojaskih utrdb
nagrobniki Avstralskih vojakov
obelezje Avstralskim vojakom
3.11. Kilitbahir
Ob 5:00 zjutraj Potres! Zbudiva se in prav malo panike je. Nato zaspiva naprej in ko se zbudiva se ne veva kje in kako hudo je tocno bilo. Ocitno ne prevec, ker pri turskih porocilih ne zasledimo nic(Turcija je sicer znano potresno obmocje).
Koncno poslikamo maketo Trojanskega konja iz filma Troja, v katerem je igral Brat Bitt. Po caju se spakiramo iz hostla in veliko prtljago pustimo v preddverju, midva pa odrinava s trajektom v Kilitbahir - vasico ravno nasproti Canakkal.
Trojanski konj, ki je bil uporabljen pri snemanju filma
Ta predel je najozji del Dardanel, kjer so skozi zgodovino potekale pomembne bitke za ubranitev t epomembne pomorske poti. V vasici je obzidje in utrdba iz casov Osmanskega cesarstva, ki so jo kasneje rabili tudi v prvi svetovni vojni. Turki so vedno branili ta preliv in ga tudi obdrzali. te utrdbe so sedaj majhen muzej, kjer je na kratko predstavljen boj za Turcijo (vstopnina 2TL).
utrdba v Kilitbahirju
V priljubljeni restavraciji iz prejsnjega dne sva po nekaj dneh prisla do dobre in svojega denarjaj vredne hrane. Mantisi (majhni ravioli) v jogurtovi omaki + zacimbe. Sedaj cakamo na kasno - nocni avtobus v Denzili.
mantisi
4.11. Pamukkale
Po nocni voznji in Cenekkal gremo do Denzilija vzhodneje. na vrsti so Pumekkale. Spet se ne uspemo upreti hotelirju, ki nas kot po nakljucju caka na postaji. Pristanemo v Venus Pension (50 TL/noc) z idilicno spalnico.
soba v Venus Pension
Potem se odpraviva na vecurno capljanje po bazenckih v Pumekkalah. Voda je sprala skale in nastale so s kalcijem oblozeni bazencki. Voda ima 36ºC in je mineralna, zato so imeli ze stari Grki tukaj toplice. Ljudje se se dandanes namakajo v teh termah.
bazencki v Pamukkalah
Poleg tega je naokrog se vse polno ostalin Hierapolisa, pac vse kar spada v mesto, z gledaliscem vred (Amfiteater).
amfiteater
5.11. pot v Pataro
Po zajtrku nazaj v Denizli in od tu z minibusom v Fethiye. Pot nas vodi po hribih in dolinah prek prelaza 1500 m nad morjem.
najvisji prelaz
utrinek med voznjo
Ocitno smo na nekem lokalnem avtobusu, ker ne zgresimo nobene vasi, ter vstavimo vsakomur ob cesti in po zelji kjerkoli. Tako pridemo v Fethiye kasneje kot smo pricakovali, lovi nas noc, voznja do Patare pa traja se dodatno dobro uro. Ko nas odvrzejo iz avtobusa nas kot naroceno na kriziscu pricaka foter lastnika Akay Pensiona in nas odpelje v vas Patara, kjer se spet namestimo v prvem ponujenem hotelu. Privosciva si se vecerjo in pivo, nato pa spat.
6.11. Patara
Po tipicnem Turskem zajtrku (maslo, marmelada, jajce, olive, sir, sadje, med) se odpraviva na 2 km oddaljeno plazo. Pot naju pelje skozi celo vas, po hribu navzgor, da ze dvomiva ce morda nisva falila. Na vrhu v kriziscu zavijeva levo. Pot se pocasi zacne spuscati. To je dober znak. Kmalu zagledava pescene sipine in morje.
prvi pogled na sipine
Ko prideva na konec poti naju caka se skoraj kilometer hoje cez sipine do vode.
imela sva tudi pasjo druzbo
Ko prideva do morja preveriva temperaturo. Ker je voda "fajn" temperature se sleceva in gasa v morje. ZAKON!
Po vrnitvi na obalo se na soncu posusiva. Kmalu ugotoviva, da zge kot pri norcih. Hvalabogu so blizu neke stiroporaste skulpture (stebri, . .). Uporabiva jih za senco. Po nekaj urah se odpraviva proti "domu". Tokrat po drugi poti. Greva vzdolz obale do placljivega kopalisca in po cesti v pension. Ker imava do vecerje se nekaj casa se po isti poti kot prvic odpraviva gledat soncni vzhod, ki pa na zalost zaradi mrca ni tak, kot sva upala da bo. Vrneva se nazaj, skociva pod tus in na vecerjo (v lonceni posodi pecena mesanica krompirja, melancanov, cebule, mesa, graha, paradiznika in paprike, posuta s sirom).
7.11. Patara - Fethiye - via Capadocia
Po zajtrku naju gospodar odpelje do glavne ceste (4 km). Kmalu nama ustavi avtobus s katerim prideva v Fethiye. Takoj kupiva karti za avtobus do Gerömea v Capadociji. S kartama v zepu se odpraviva poiskati grobenice, ki so na vseh prospektih tega mesta. Kmalu jih tudi dobiva in poslikava.
pristanisce je polno turisticnih ladijc
Sprehodiva se se do pristanisca, kjer sledi cakanje ure za odhod avtobusa. Na poti proti avtobusni si privosciva se nekaj za pojest (Pide - Turska Pizza). Ker je "porcija" precej majhna si kasneje privosciva se vsak en kebab. Pocakava se malo in se vkrcava na bus. Sledi nocna voznja.
8.11. Göreme
Avtobus prispe na najin cilj prezgodaj. tako sva ze ob 4:10 v Göremeu . Ker celo mesto se spi, nas v svojo pisarno sprejme edini zbujen mozakar, ki sicer caka na ljudi, ki bodo poleteli z balonom na ogled vasi ob soncnem vzhodu. Seveda nam polet z balonom skusa takoj prodati po "special price", za 110EUR/osebo. Kako uro se grejemo v pisarni, potem pa se odpravimo v lov za prenociscem. Vse se spi, le baloni so ze v zraku.
Po parih poizkusih iskanja prenocisca, se le opogumiva in pozvoniva v enem od stotih hostlov. Sobo takoj vzameva in zaspiva za eno uro. Po zajtrku (ekmek + linolada) greva raziskovat pokrajino. To je dezela tisocerih stozcev iz tufa (podobno siporexu), ki naj bi bili vulkanskega izvora. Pokrajina izgleda kot na luni (tu so snemali tudi Star Wars oz. Star Trek).
Vcasih pa naj bi tukaj domovali duhovniki bizantinske ortodoksne cerkve, ki je bila zelo razsirjena po Turciji pred prihodom Islama. Po parih kilometrih hoje prideva do vasi Cavusin, kjer imajo ravno pogreb. Ogledamo si staro mesto, ki je vsekano v skalo.
Za kosilo jeva nekaj podobnega satarasu in prvic poizkusiva sok stisnjen iz granatnih jabolk in pomaranc, ki ga ponujajo po celi Turciji.
Vrneva se v mesto, kjer za vecerjo jeva Gözleme. na avtobusni ugotoviva, da v Burso vozita samo 2 prevoznika. En ima prost samo en sedez, kar nama nic ne pomaga, drugi pa 6, ki pa so ze vsi rezervirani. Rezervacija pa jim potece ob 20:00.
Avtobusi so tako zelo zasedeni, ker se vblizajo prazniki (Kurban Bayrami - to je za njih enako pomemben praznik kot Bozic za Kristjane). malo pred 20:00 se vrneva na avtobusno. Sledi napeto cakanje, ce se bodo rezervirane karte sprostile. V nasprotnem primeru bi morala spremeniti plane za zadnji dan. Bojiva se celo, da nama nebi uspelo pravocasno priti do Istanbula in letala. Cakanje se konca nama v prid. S kartama v zepu se lahko v miru odpraviva spat.
9.11. Göreme
Za zajtrk spet pretiravava s hrano, nato pa se odpraviva na pohod po dolinah Görema. Najprej greva v Göreme Open Air Museum-gre za cerkve v včeraj opisanih stožcih iz lahnjaka, ki so zaščitene s strani UNESCA. V njih so ohranjene freske iz bizantinskih časov (nastala naj bi v 9. stol.) Nekatere so prav slikovite in dobro ohranjene, večinoma pa so bile podobne freske v šišem področju Turčije uničene s prihodom islama. Vrneva se v vas po vodo, nato pa po drugi dolini do mesteca Uchisar.
Golobja dolina je spočetka kar dobro označena. Gre za pravi kanjon. Po dnu je veliko grmovja in še več ptičev. Občutek imava, da je tukaj nekoč tekla velika reka, sedaje pa le še občasno mali potok . Golobov ne vidiva, čeprav so včasih zanje v skale dolbli niše, da so zbirali njihove iztrebke za gnojilo. Vse višje s vzpenjava, ker predvidevava, da bova prišla na drugo stran in do vasi v katero sva namenjena. Označbe sicer so, vendar je vmes tudi brezpotje. Kmalu prideva do gladke stene, v katero s slabo vklesane stopinje. Uroš se prvi vzpne čez, sama pa se zaradi oklevanje in strmine ne upam povzpeti, čeprav je vsega skupaj le 2 metra, vseeno pa zelo strmo in zdrsljivo. Ker Uroš ne more nazaj, se sama vračam nazaj po isti dolini in potem v naslednjo, za katero upam, da bo bolje prehodna. Temu je res tako, čeprav me je kar strah, še posebno, ko Uroša izgubim iz pogleda. Opogumlja me, da na poti srečam nekaj turistov. Očtno je to tista prava pot, po kateri bi morala. Ko se zagledava, se uroš spusti po kanjonu na mojo stran. Tam je možakar, ki nama ponudi čaj in tudi pove, da nisva prva, ki sva se tako zgubila. Malo poklepetamo, možakar je prav prijeten in zna angleško. Pred odhodom mi da še darilo - želvo iz kamna, ki jo moram po njegovih besedah nahraniti, ko se zbudi. Na vrhu vasi, v katero sva bila namenjena si ogledava prekrasno panoramo pokrajine ter se počasi vračava v Gerome. Po razburljivem dnevu si privoščiva obilnejšo večerjo. Prvič od kar sva zapustila Slovenija jeva juho - lečino, za tem pa še glavno jed- duveč podoben tistemu v Patari. Pred spanjem odigrava še en jamb s katerim si od časa do časa krajšava čas.
10.11 Göreme
Po zajtku spakirava in se odpraviva iz penziona. Ker je avtobus šele zvečer, nahrbtnike pustiva tam in se odpraviva na zadnji pohod po Kapadokiji. Najprej pa stopiva še do pošte, kjer še zadnjič zmenjava evre v turške lire. Ugotoviva, da je v večjih mestih menjava veliko boljša kot v majhnih krajih. Nato greva v dolino Zemi. Tam je veliko stožcev posebne oblike.
Na koncu se povzpneva še nad dolino in si ogledava panoramo Geromea. Počasi se vrneva v kraj, kjer popijeva nekja čajev, ter kasneje pojeva še kosilo. Ko greva v penzion po nahrbtnike še zadnjič preveriva lete in se nato odpraviva na avtobusno postajo. Ob 18:00 se vsedeva na zadnji nočni avtobus na tem potovanju.
11. 11 Bursa
Po prihodu na avtobusno postajo v Bursi ugotoviva, da ob tem Islamskem prazniku ogromno Turkov potuje, ker prevoz do Istanbula ponuja samo še en prevoznik, saj so vsi ostali že polni. S trolo se odpraviva v center mesta. Tam nameravava na bazarju zapraviti še zadnji denar. Ker sva zelo zgodnja je še vse zaprto. Turki trgovine odpirajo bolj pozno oz. odvisno od dneva in njihovega počutja. Nakupovalni center je denimo odprt od 10:00 - 22:00. Malo trgovin ima izobešen urnik obratovanja. Tukajšnji bazar je mnogo manj turističen kot v Istanbulu. Ljudje lahko tu kupijo vse: od hišnih ljubljenčkov do pohištva. Zaradi velikosti komaj najdeva nekaj trgovin s spominki. Tukaj kupiva tudi modro oko, ki prinaša srečo saj vase potegne slabo energijo.
Z avtobusom se odpraviva proti Istanbulu. Prvič se z ene celine na odrugo odpeljeva čez most. Po prihodu čez vidiva napis "Welcome to Europe".
Z avtobusne postaje ne letališče naju pripelje podzemna železnica. Sledi večurno čakanje na let, kjer s še nekaj Turkmenistanci spimo po klopeh na letališču. Ob check-inu opazimo, da sta ob isti uri dva poleta v Slovenijo. Ko se vkrcamo na avion vidimo, da ne bomo leteli z Airbusom. Očitno so zato poslali dva mnajša aviona. Na enega od njiju se zbašemo in čez slabi dve uri smo na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. Za las uloviva avtobus in tako sva že ob 8:30 doma v Ljubljani. Tako je potovanja dokončno konec. GULE-GULE!
