Ker se je ze zacela jesen, smo se na sihtu zmenili, da je treba izkoristiti kar je se lepega in toplega vremena. Zato smo se odpravili na Krvavec. Sli smo samo 4 komadi, ker ostali niso imeli casa. Po koncanem delu smo se odpravili do gostilne Tonac v Gradu, kjer smo startali.
Za "ogrevanje" smo imeli priblizno 200 metrov. Potem pa se je zacel klanec. Vozili smo zelo kolektivno. Vsi 4 na kupu. Kar lepo nam je slo. Po priblizno 3.5 kilometrih voznje, so zaceli mimo nas eden po eden voziti kolesarji Save Kranj. Seveda nismo sli dirkati z njimi, ker bi nas po par 100 metrih najbrz vse pobralo. Mi smo vozili svoj tempo, vsi skupaj v gruci, do nekje 2 kilometra pred koncem asvalta. Potem pa sva jaz in Grasic zacela malo pospesevati. Milos in Loboda sta vozila se naprej isti tempo. Ko sva se z Grasicem pribljizevala koncu asvalta sva vedno bolj hitela. Nekje 200 metrove pred koncem sem jaz se bolj pospesil, Grasic pa seveda takoj za menoj. To je trajalo pomoje le kakih 100 metrov, ker so me potem misice zacele peci in sem moral zmanjsati hitrost. Cez "ciljno" crto sva z Grasicem prisla vzporedno. Ker ni bilo fotofinisa, sva imela dejansko isti cas. Potem sva umirila tempo in pocakala se Lobodo in Milosa.
Potem smo skupaj odsli se do okrepcevalnice Soncek na Krvavcu.
Tu smo se malo ustavili, da smo dali nekaj v usta in se malo ohladili.
Ko smo se oblekli za spust, smo oddivjali nazaj. Ker je bil Laboda z treking kolesom, se je on odpravil nazaj po isti poti kot smo prisli, ostali pa smo nekje na sredini zavili na "stranska pota".
Prvo smo sli po nekem kolovozu, nato cez pasnik mimo krav in elektricnega pastirja, potem pa v grme. Tu se je sele zacel vredu spust. Bilo je kar divje.
Prvo smo sli po nekem kolovozu, nato cez pasnik mimo krav in elektricnega pastirja, potem pa v grme. Tu se je sele zacel vredu spust. Bilo je kar divje.
Jaz sem vozil zadnji, ker se zadnji najslajse smeje. Te srece niti nisem imel, ker je bila pot kar divja in sem samo upal, da me kje ne usuje. Ni bilo dolgo, ko je pred menoj padel Milos. Enkrat vmes sem zgubil se bidon z vodo. Ker sem sumil, da ga bom sem se se pravocasno ustavil, da mi ni bilo treba hoditi nazaj ga iskat. Potem pa gas naprej. Kmalu sem tudi sam naletel na mino in skoraj padel. Ulovil sem se na nogah, kolo pa je naredilo salto. Kmalu smo prisli, do konca spusta. Sledila je se voznja do avtov. Peljali smo se mimo hise, ki se je prodajala za miljardo tolarjev. Po kakih 10-ih minutah smo prispeli do parkirisca. Ko smo se preoblekli, smo si privoscili se vsak eno pivo.
Statisticni podatki:
31.12 km
1048 m visincev
2:24:45 voznje
0.8 litrov popite tekocine
1 frutabela
Ni komentarjev:
Objavite komentar