nedelja, 9. september 2007

Izlet k Bohinjskem Jezeru

Vse skupaj se je zacelo ob 11:00 z dveurno zamudo. Startal sem od doma, najprej do Sorice, kjer so mi kolesarji, ki sem jih srecal povedali da na Soriski planini zelo piha in je dobro imeti kaksno vetrovko. Jaz se jo itak imel zaradi spusta v Bohinj. Na Sorisko planino sem prilezel v dobrih 49 minutah. Malo sem se ustavil, da sem oblekel vetrovko in gas naprej.


Prvih nekaj kilometrov je res kar prececj pihalo. Malo pred Nemskim rovtom, sem dohitel kolono vozil, ki se je zelo pocasi premikala. WTF?? Ko sem jo prehitel, sem videl da tamkajsni kmeti peljejo celo credo krav na drug pasnik in so zaradi tega (meni nic tebi nic) zaprli cesto. Po nekaj minutah strpne voznje za kravami se je nadeljeval spust do Bohinja. Tam sem povprasal kako se pride do Raven. Ko sem ugotovil sem pot nadeljeval do Mencingarjeve koce in naprej po makadamski poti. Po tej poti naj bi v 15-ih kilometrih prisel do jezera.



Pot se je vlekla kot kako crevo in ves cas je bil vzpon, tako da sem se ze malo bal, da bom prisel na Vogel. Prvi odcep, ki je bil levo sem ignoriral. Do naslednjega sem potem potreboval vec kot uro. Ker mi je ze zmanjkovalo pijace, sem bil ze posteno v skrbeh. Koncno sem prisel do naslednjega odcepa levo in takoj zavil levo in zacel s spustom proti nevemkam. Spust je kar trajal nekaj casa in skoraj bi mi odpadle roke. Proti koncu sem naletel se na vodo. Takoj sem se ustavil in jo nalil v obe plastenki. Kmalu za tem sem prisel na cesto, ki pelje iz Bohinja do jezera. Zavil sem levo in ugotovil, da sem dejansko prisel kamor sem imel nacrt, v Ribicev Laz. V nekaj minutah sem bil pri jezeru. Tam sem vprasal, ce vodi kaksna druga pot od jezera do Bohinja, razen asvaltirane in ugotovil, da se da priti tudi po drugi strani Save, po neki makadamski poti.
Zdaj sem malo ustavil, da sem pojedel sendvic in si pripravil napitek za pot nazaj. Za seboj sem imel cca 44km in 3:45:00 voznje.





Ko sem pojedel se frutabelo sem se odpravil proti domu.
Do Bohinja sem sel po prej opisani poti. Tu se je zacel 11 kilometerski vzpon, do odcepa na Bacarsko sedlo. V Nemskem rovtu sem se oskrbel se z zadnjo dozo vode. Klanec se je res vlekel ko hudic. Najbrz se zato ker sem bil ze vec kot 4 ure in pol na biciklu in sem bil ze malo skurjen. Pa vendar sem docakal odcep in od tam nadaljeval do Bacarskega sedla. Od tu do Kolc je pa ena zelo fajn trasa. Res grem rad po njej. Na levi strani imas strmino, na desni prepad. Kar malo adrenalinsko. Od Kolc in pa se spust do Petrovega Brda. Domov sem prisel ob 17:30.

Statisticni podatki:
75.41 km
1700 m visincev
5:37:29 voznje
1 sendvic
3 frutabele
3.5 litrov popite tekocine

Ni komentarjev: