Zacelo se je ze v torek, ko sem v sel prevoziti traso maratona. Ker sem imel dobro druzbo je seveda kar lepo letelo. Kljub temu, da je bilo kar vetrovno sva bila v dobrih 5ih urah okoli. Nato sem se v cetrtek odpeljal en krajsi krog, da sem si malo razmigal noge, potem pa do nedelje stroga pavza.
Vsak dan sem jedel testenine, zadnji dan celo dvakrat. Polnil sem se z OH (Ogljikovimi Hidrati), da so bile v nedeljo misice cimbolj polne.
Na startu sem bil zelo zgodaj. Ze ob 7:45 sem se postavil na startno crto in cakal start ob 9:00. Kmalu sem tudi ugotovil, da bo med maratonom precej toplo. Pocasi se je zacela delati guzva. Vedno vec ljudi. Na koncu nas je bilo na startu velikega maratona baje 2121.
Ko je ob 9ih pocila startna pistola se je zacelo. Nepopisna guzva skozi strrogi center Ljubljane do Brezovice, kjer je sledil leteci cilj. Tu pa se je zacelo zares. Do vrhniskega klanca je letelo, ko noro. V klancu nas je pa seveda malo zabilo. Potem je sledila voznja skozi Logatec, Hotedrscico do Godovica in naprej spust do Idrije in naprej do odcepa za Cerkno. Tu se je hitrost spet zmanjsala in vsi smo vase basali razne cokoladke oz. gele. Ko smo prisli skozi center Cerknega, je sledil vzpon na Kladje. Tu pa se je zacel konec. Komaj sem lezel proti vrhu. Vroce je bilo kot v kotlu. Ker sem imel samo 2 bidona vode in se nisem mislil nikoli med maratonom ustaviti, sem zelo varceval s tekocino. Napaka. Na vzponu se je to se kako izkazalo. Nekje pod vrhom je nekdo delil bidone in enega sem dobil tudi jaz. Na vrhu nic ustavljanja, samo gasa v Poljansko dolino. Ker sem bil ze dehidriran nisem mogel pojesti nobene cokoladke. Potreboval sem ogromno casa, da sem spet prisel malo k sebi. Do Gorenje vasi je potem nekako se slo. Tu pa sem imel bliznje srecanje z enim kolesarjem na moji desni in letel sem cez oba pasu ceste in se komaj obdrzal na kolesu. Takrat je bilo zame dirke konec in vse sem poslal v .....
Vsem skupinam, ki so mi prisle od zadaj, sem se samo umaknil in jih pustil naprej. Tako sem potem samostojno odkolesaril do Skofje Loke, kjer sem ujel Bostjana in skupaj sva se ustavila pri okrepcevalnici na Plevni. Napolnil sem vse 3 bidone s svezo tekocino, nato pa sva jo mahnila proti Ljubljani.
V glavi sem imel samo se cilj, priti do konca v enem kosu in v casu zaostanka za prvim, manj kot eno uro. Do takrat so namrec ceste zaprte za promet, po tem, pa si normalni udelezenec v prometu. To pomeni, da moras upostevati cestno prometne predpise (semaforje in vse ostalo). Lepo smo napredovali mimo Vodic, Taca in na nemsko cesto proti Crnucam. 6 km pred ciljem sta se 2 pred menoj rabila in sem moral zaviti s ceste in se ustaviti, da sem ostal pokonci. Tako sem spet ostal sam, saj mi je skupina v kateri smo bili usla. Pocasi sem se zvlekel do Dunajske in mimo Zal na Smartinsko in v cilj v BTC. Vmes sem pobral se par obnemoglih in jih odslepal do cilja. Za celotno traso sem potreboval 17 minut vec kot lani.
Po prihodu v cilj, se stanje in pocutje seveda takoj izboljsa. Skurjen sem itak bil, da nisem imel kakega apetita in sem raje popil tisto pivo, ki mi je pripadalo. Potem pa pocasi domov pod tus in narocit eno pico.
Kot ze lani, sem spet preklel Franjo, guzvo, vrocino, . . . in si rekel, da nikoli vec. Zdaj po prespani noci so misli ze drugacne. Bomo videli cez eno leto kaj bo ;)
Se en video od lani, da se vidi priblizno kaka guzva je na startu ( od 2:30 naprej )
Kratka reportaza
