V soboto 22.5. sem se udelezil vzpona na Jost. Kdor je ze kdaj bil na Jostu ve o cem govorim. O hudem klancu, ki je ze v normalnih okoliscinah kar hud preizkus za vsakega kolesarja. S tem mislim na to, da pomoje ni osebe, ki bi med vponom uzivala. Sam imam zelo rad vzpone, vendar ob vzponu na Josta se me ta strast mine. Start je na zacetku vzpona proti vasi Javornik. Do te vasi se dejansko da peljati se dosti vredu, ker je klanec "samo" do 15%. Ko pa v sami vasi zavijes na Jost se zacne preizkus, koliko casa bos se zdrzal na kolesu. Marsikdo se je med samim vzponom tudi vstavil in potiskal kolo. Tudi sam sem bil blizu cisto pod vrhom blizu tega, da stopim s kolesa in grem pes naprej. Ob glasnem navijanju ljudi ob cesti, sem se potem le nekako privlekel do vrha in si rekel nikoli vec. Po nekaj dneh se ta misel seveda spremeni in z veseljem bom spet sel na Josta.
Nasmejan, kot da nebi vedel kaj me caka ;)
Zacetek hudega
Nekaj metrov pred ciljem
Naslednji dan pa sva sla z Bostjanom v Italijo na ogled zakljucka 15.etape Gira d'Italia, z vzponom na Monte Zoncolan. Lepo je bilo videti svetovno kolesarko elito. Vsaka jim cast.
Nekdo na www.bicikel.com je napisal : "Sem bil vceraj na Zoncolanu in ugotovil, da je Jost ena sama Vojvodinska ravnica."
Profil vzpona ma Monte Zoncolan
Ni komentarjev:
Objavite komentar