daks blog

Tek na Tabor

2011-12-12T14:53:00.008+01:00

Po slabo preteceni 10ki na Ljubljanskem maratonu, sem zacel vec teci. Udelezil sem se tudi Teka pod Krn. Odtekel sem bolje kot sem pricakoval, zato je padla odlocitev, da se v letu 2012 preizkusim v Primorskih Gorskih Tekih. Upam, da mi uspe preteci cimvec tekem.

Kot prvi tek, ki steje za prihodnjo sezono je bil ze letos. To je tek na Tabor.

Dolzina 5 km in 360 m visinske razlike.

Proga (po spominu) poteka nekako takole:

Running route 1355813 - powered by Runmap

Turcija

2010-11-18T16:44:00.051+01:00

Beograd 28.10.

Menjava 1EUR = 106 DIN

Turska kafa 70 DIN

Pivo Jelen 100 DIN

Burek 55 DIN

Cevapi (10 kom.) 350 DIN

HOSTEL 35EUR za dvoposteljno sobo.

Na nocnem vlaku do Ljubljana - Beograd kurili ko pri norcih (za crknit). Dokaj hitro sva nasla hostel (35 EUR za dvoposteljno sobo). Sledil je ogled Beograda, Kalemegdanskega parka, hise cvetja, ulice Kneza Mihajlova . .

spomenik v Kalemegdanskem parku

ulica Knez Mihajlova

spomenik Josipa Broza Tita

Vojaski muzej v Kalemegdanskem parku

29.10. - 30.10. Beograd - Sofija - Istanbul

Zjutraj se vkrcava v spalnik. Sledi dolga voznja do Istanbula. Peljemo se preko Srbije, kjer se vidi da vlada revscina, do Bolgarske meje, skozi Sofijo proti Istanbulu. Po 28 urah prispemo na cilj.

nekje v Srbiji

Bolgarska meja

soncni vzhod ze v Turciji

30.10. - 1.11. Istanbul

1 EUR = 1.98 TL

Z zelezniske postaje jo mahneva proti Hagii Sofiji. Tam malo naprej nama Lonely Planet pokaze veliko hostlov. Kmalu ugotoviva, da so precej zasedeni. Takoj, ko najdeva enega, ki ima prostor ga vzameva. Cena za dve osebi + zajtrk je 40 EUR/noc . Zajtrk sva vsako jutro zelo izkoristila, da sva imela potem cez dan bolj mir v zelodcu. Pivo v trgovini komaj najdeva in sploh ni poceni (2.65 TL) , v lokalih pa je se drazje (5+ TL). Je pa tudi res, da sva bila nastanjena v verjetno najdrazjem delu Istanbula - tik za Modro mosejo (kar se je zelo slisalo 5x na dan) .

Modra moseja

Ker je vikend je povsod ogromna guzva (avtobusi turistov - upokojencev). Trgovci in gostilnicarji so zelo vsiljivi in se tepejo za stranke. Se pogledat ga ne smes, ker ce ga, ze sedis in jes kebap.

prvi kofe v Istanbulu

Topikapi Palace (10EUR/osebo) - saj je bilo lepo, ceprav guzva. Kolone tudi v palaci in pol stvari zaprtih.

V casu najinega obiska palace se je okrog 12:00 na trgu Taksim zgodil terostristicni napad (Kurdski samomorilec se je razstrelil zreven avtobusa polnega Turskih policajev). Najbrz nikoli vec ne bova tako blizu teroriticnega napada ;)

Koncno sva prisla tudi do ne kebap hrane (Fizol, Solata, Riz, Ayran). Ayran je jogurt zredcen z vodo in dodatkom soli. Vse skupaj za 5TL. Kebap drugace najceneje 2.5TL. Na bazarju sva poskusila Turkish delight.

Mesto je polno mack. Macka pri macki, vsepovsod, kjer je moznost, da prileti kaj hrane. So pa kar lustkane. Nekaj smo jih tudi poslikali.

"Turski fitnes"

Bosporska ozina

soncni zahod

bazar

1.11. Pot v Canakkale

Avtobus iz Istanbula 25TL (6h). Dobili smo caj ali kako drugo pijaco + tortica oz. krekerji. LCD televizorji za vsak sedez, vendar samo turske postaje. Sla sva v prvi hostel, kar ocitno ni bila dobra ideja. Anzac hostel (55TL/noc za 2). Kopalnica obupna, cena ni vkljcevala zajtrka. Po kratkem sprehodu po mestu in turski pici(Pide) spat.

2.11. Eceabat in polotok Galipoli

Precej zgodnja jutranja voznja s trajektom v Eceabat na drugi strani ozine (2TL/osebo). Za zajtrk burek in ayran. Se vedno ne veva kako priti na drugo stran polotoka Galipoli, kjer so potekale najvecje bitke za Tursko drzavo, v zacetku 1.svetovne vojne. Sile Alianse so bile na veliko porazene. Padlo je veliko Avstralcev in Novozelandcev, ki so bili v Angleski vojski. Po celotnem polotoku je veliko pokopalisc. Z Eceabata sva do tja hodila 2 uri. Prav prijeten pohod, ceprav so nas Turki prav cudno gledali in nam odsvetovali hojo po "hribovitem" podrocju. Po kosilu (ribje konzerve) se odpraviva nazaj na dolgo pot, vendar nama po nekaj kilometrih hoje ustavita domacina in tako sva predcasno nazaj v Eceabatu. Trajekt nazaj v Cenakkale. Odkrijeva obetavno restavracijo, v kateri bova jedla se naslednji dan.

spomenik v Eceabatu

ostaline Turskih vojaskih utrdb

nagrobniki Avstralskih vojakov

obelezje Avstralskim vojakom

3.11. Kilitbahir

Ob 5:00 zjutraj Potres! Zbudiva se in prav malo panike je. Nato zaspiva naprej in ko se zbudiva se ne veva kje in kako hudo je tocno bilo. Ocitno ne prevec, ker pri turskih porocilih ne zasledimo nic(Turcija je sicer znano potresno obmocje).

Koncno poslikamo maketo Trojanskega konja iz filma Troja, v katerem je igral Brat Bitt. Po caju se spakiramo iz hostla in veliko prtljago pustimo v preddverju, midva pa odrinava s trajektom v Kilitbahir - vasico ravno nasproti Canakkal.

Trojanski konj, ki je bil uporabljen pri snemanju filma

Ta predel je najozji del Dardanel, kjer so skozi zgodovino potekale pomembne bitke za ubranitev t epomembne pomorske poti. V vasici je obzidje in utrdba iz casov Osmanskega cesarstva, ki so jo kasneje rabili tudi v prvi svetovni vojni. Turki so vedno branili ta preliv in ga tudi obdrzali. te utrdbe so sedaj majhen muzej, kjer je na kratko predstavljen boj za Turcijo (vstopnina 2TL).

utrdba v Kilitbahirju

V priljubljeni restavraciji iz prejsnjega dne sva po nekaj dneh prisla do dobre in svojega denarjaj vredne hrane. Mantisi (majhni ravioli) v jogurtovi omaki + zacimbe. Sedaj cakamo na kasno - nocni avtobus v Denzili.

mantisi

4.11. Pamukkale

Po nocni voznji in Cenekkal gremo do Denzilija vzhodneje. na vrsti so Pumekkale. Spet se ne uspemo upreti hotelirju, ki nas kot po nakljucju caka na postaji. Pristanemo v Venus Pension (50 TL/noc) z idilicno spalnico.

soba v Venus Pension

Potem se odpraviva na vecurno capljanje po bazenckih v Pumekkalah. Voda je sprala skale in nastale so s kalcijem oblozeni bazencki. Voda ima 36ºC in je mineralna, zato so imeli ze stari Grki tukaj toplice. Ljudje se se dandanes namakajo v teh termah.

bazencki v Pamukkalah

Poleg tega je naokrog se vse polno ostalin Hierapolisa, pac vse kar spada v mesto, z gledaliscem vred (Amfiteater).

amfiteater

5.11. pot v Pataro

Po zajtrku nazaj v Denizli in od tu z minibusom v Fethiye. Pot nas vodi po hribih in dolinah prek prelaza 1500 m nad morjem.

najvisji prelaz

utrinek med voznjo

Ocitno smo na nekem lokalnem avtobusu, ker ne zgresimo nobene vasi, ter vstavimo vsakomur ob cesti in po zelji kjerkoli. Tako pridemo v Fethiye kasneje kot smo pricakovali, lovi nas noc, voznja do Patare pa traja se dodatno dobro uro. Ko nas odvrzejo iz avtobusa nas kot naroceno na kriziscu pricaka foter lastnika Akay Pensiona in nas odpelje v vas Patara, kjer se spet namestimo v prvem ponujenem hotelu. Privosciva si se vecerjo in pivo, nato pa spat.

6.11. Patara

Po tipicnem Turskem zajtrku (maslo, marmelada, jajce, olive, sir, sadje, med) se odpraviva na 2 km oddaljeno plazo. Pot naju pelje skozi celo vas, po hribu navzgor, da ze dvomiva ce morda nisva falila. Na vrhu v kriziscu zavijeva levo. Pot se pocasi zacne spuscati. To je dober znak. Kmalu zagledava pescene sipine in morje.

prvi pogled na sipine

Ko prideva na konec poti naju caka se skoraj kilometer hoje cez sipine do vode.

imela sva tudi pasjo druzbo

Ko prideva do morja preveriva temperaturo. Ker je voda "fajn" temperature se sleceva in gasa v morje. ZAKON!

Po vrnitvi na obalo se na soncu posusiva. Kmalu ugotoviva, da zge kot pri norcih. Hvalabogu so blizu neke stiroporaste skulpture (stebri, . .). Uporabiva jih za senco. Po nekaj urah se odpraviva proti "domu". Tokrat po drugi poti. Greva vzdolz obale do placljivega kopalisca in po cesti v pension. Ker imava do vecerje se nekaj casa se po isti poti kot prvic odpraviva gledat soncni vzhod, ki pa na zalost zaradi mrca ni tak, kot sva upala da bo. Vrneva se nazaj, skociva pod tus in na vecerjo (v lonceni posodi pecena mesanica krompirja, melancanov, cebule, mesa, graha, paradiznika in paprike, posuta s sirom).

7.11. Patara - Fethiye - via Capadocia

Po zajtrku naju gospodar odpelje do glavne ceste (4 km). Kmalu nama ustavi avtobus s katerim prideva v Fethiye. Takoj kupiva karti za avtobus do Gerömea v Capadociji. S kartama v zepu se odpraviva poiskati grobenice, ki so na vseh prospektih tega mesta. Kmalu jih tudi dobiva in poslikava.

pristanisce je polno turisticnih ladijc

Sprehodiva se se do pristanisca, kjer sledi cakanje ure za odhod avtobusa. Na poti proti avtobusni si privosciva se nekaj za pojest (Pide - Turska Pizza). Ker je "porcija" precej majhna si kasneje privosciva se vsak en kebab. Pocakava se malo in se vkrcava na bus. Sledi nocna voznja.

8.11. Göreme

Avtobus prispe na najin cilj prezgodaj. tako sva ze ob 4:10 v Göremeu . Ker celo mesto se spi, nas v svojo pisarno sprejme edini zbujen mozakar, ki sicer caka na ljudi, ki bodo poleteli z balonom na ogled vasi ob soncnem vzhodu. Seveda nam polet z balonom skusa takoj prodati po "special price", za 110EUR/osebo. Kako uro se grejemo v pisarni, potem pa se odpravimo v lov za prenociscem. Vse se spi, le baloni so ze v zraku.

Po parih poizkusih iskanja prenocisca, se le opogumiva in pozvoniva v enem od stotih hostlov. Sobo takoj vzameva in zaspiva za eno uro. Po zajtrku (ekmek + linolada) greva raziskovat pokrajino. To je dezela tisocerih stozcev iz tufa (podobno siporexu), ki naj bi bili vulkanskega izvora. Pokrajina izgleda kot na luni (tu so snemali tudi Star Wars oz. Star Trek).

Vcasih pa naj bi tukaj domovali duhovniki bizantinske ortodoksne cerkve, ki je bila zelo razsirjena po Turciji pred prihodom Islama. Po parih kilometrih hoje prideva do vasi Cavusin, kjer imajo ravno pogreb. Ogledamo si staro mesto, ki je vsekano v skalo.

Za kosilo jeva nekaj podobnega satarasu in prvic poizkusiva sok stisnjen iz granatnih jabolk in pomaranc, ki ga ponujajo po celi Turciji.

Vrneva se v mesto, kjer za vecerjo jeva Gözleme. na avtobusni ugotoviva, da v Burso vozita samo 2 prevoznika. En ima prost samo en sedez, kar nama nic ne pomaga, drugi pa 6, ki pa so ze vsi rezervirani. Rezervacija pa jim potece ob 20:00.

Avtobusi so tako zelo zasedeni, ker se vblizajo prazniki (Kurban Bayrami - to je za njih enako pomemben praznik kot Bozic za Kristjane). malo pred 20:00 se vrneva na avtobusno. Sledi napeto cakanje, ce se bodo rezervirane karte sprostile. V nasprotnem primeru bi morala spremeniti plane za zadnji dan. Bojiva se celo, da nama nebi uspelo pravocasno priti do Istanbula in letala. Cakanje se konca nama v prid. S kartama v zepu se lahko v miru odpraviva spat.

9.11. Göreme

Za zajtrk spet pretiravava s hrano, nato pa se odpraviva na pohod po dolinah Görema. Najprej greva v Göreme Open Air Museum-gre za cerkve v včeraj opisanih stožcih iz lahnjaka, ki so zaščitene s strani UNESCA. V njih so ohranjene freske iz bizantinskih časov (nastala naj bi v 9. stol.) Nekatere so prav slikovite in dobro ohranjene, večinoma pa so bile podobne freske v šišem področju Turčije uničene s prihodom islama. Vrneva se v vas po vodo, nato pa po drugi dolini do mesteca Uchisar.

Golobja dolina je spočetka kar dobro označena. Gre za pravi kanjon. Po dnu je veliko grmovja in še več ptičev. Občutek imava, da je tukaj nekoč tekla velika reka, sedaje pa le še občasno mali potok . Golobov ne vidiva, čeprav so včasih zanje v skale dolbli niše, da so zbirali njihove iztrebke za gnojilo. Vse višje s vzpenjava, ker predvidevava, da bova prišla na drugo stran in do vasi v katero sva namenjena. Označbe sicer so, vendar je vmes tudi brezpotje. Kmalu prideva do gladke stene, v katero s slabo vklesane stopinje. Uroš se prvi vzpne čez, sama pa se zaradi oklevanje in strmine ne upam povzpeti, čeprav je vsega skupaj le 2 metra, vseeno pa zelo strmo in zdrsljivo. Ker Uroš ne more nazaj, se sama vračam nazaj po isti dolini in potem v naslednjo, za katero upam, da bo bolje prehodna. Temu je res tako, čeprav me je kar strah, še posebno, ko Uroša izgubim iz pogleda. Opogumlja me, da na poti srečam nekaj turistov. Očtno je to tista prava pot, po kateri bi morala. Ko se zagledava, se uroš spusti po kanjonu na mojo stran. Tam je možakar, ki nama ponudi čaj in tudi pove, da nisva prva, ki sva se tako zgubila. Malo poklepetamo, možakar je prav prijeten in zna angleško. Pred odhodom mi da še darilo - želvo iz kamna, ki jo moram po njegovih besedah nahraniti, ko se zbudi. Na vrhu vasi, v katero sva bila namenjena si ogledava prekrasno panoramo pokrajine ter se počasi vračava v Gerome. Po razburljivem dnevu si privoščiva obilnejšo večerjo. Prvič od kar sva zapustila Slovenija jeva juho - lečino, za tem pa še glavno jed- duveč podoben tistemu v Patari. Pred spanjem odigrava še en jamb s katerim si od časa do časa krajšava čas.

10.11 Göreme

Po zajtku spakirava in se odpraviva iz penziona. Ker je avtobus šele zvečer, nahrbtnike pustiva tam in se odpraviva na zadnji pohod po Kapadokiji. Najprej pa stopiva še do pošte, kjer še zadnjič zmenjava evre v turške lire. Ugotoviva, da je v večjih mestih menjava veliko boljša kot v majhnih krajih. Nato greva v dolino Zemi. Tam je veliko stožcev posebne oblike.

Na koncu se povzpneva še nad dolino in si ogledava panoramo Geromea. Počasi se vrneva v kraj, kjer popijeva nekja čajev, ter kasneje pojeva še kosilo. Ko greva v penzion po nahrbtnike še zadnjič preveriva lete in se nato odpraviva na avtobusno postajo. Ob 18:00 se vsedeva na zadnji nočni avtobus na tem potovanju.

11. 11 Bursa

Po prihodu na avtobusno postajo v Bursi ugotoviva, da ob tem Islamskem prazniku ogromno Turkov potuje, ker prevoz do Istanbula ponuja samo še en prevoznik, saj so vsi ostali že polni. S trolo se odpraviva v center mesta. Tam nameravava na bazarju zapraviti še zadnji denar. Ker sva zelo zgodnja je še vse zaprto. Turki trgovine odpirajo bolj pozno oz. odvisno od dneva in njihovega počutja. Nakupovalni center je denimo odprt od 10:00 - 22:00. Malo trgovin ima izobešen urnik obratovanja. Tukajšnji bazar je mnogo manj turističen kot v Istanbulu. Ljudje lahko tu kupijo vse: od hišnih ljubljenčkov do pohištva. Zaradi velikosti komaj najdeva nekaj trgovin s spominki. Tukaj kupiva tudi modro oko, ki prinaša srečo saj vase potegne slabo energijo.

Z avtobusom se odpraviva proti Istanbulu. Prvič se z ene celine na odrugo odpeljeva čez most. Po prihodu čez vidiva napis "Welcome to Europe".

Z avtobusne postaje ne letališče naju pripelje podzemna železnica. Sledi večurno čakanje na let, kjer s še nekaj Turkmenistanci spimo po klopeh na letališču. Ob check-inu opazimo, da sta ob isti uri dva poleta v Slovenijo. Ko se vkrcamo na avion vidimo, da ne bomo leteli z Airbusom. Očitno so zato poslali dva mnajša aviona. Na enega od njiju se zbašemo in čez slabi dve uri smo na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. Za las uloviva avtobus in tako sva že ob 8:30 doma v Ljubljani. Tako je potovanja dokončno konec. GULE-GULE!

Zemljevid potepanja po Turciji

Bike route 763813 - powered by Mopedmap

Kolo, Hribi, Kolo, Hribi, Kolo, Hribi

2010-08-09T16:06:00.011+02:00

* Po tem ko sem si lansko leto kupil planinsk cevlje se je letos zacelo tudi hribolazanje. Prvi vrh, ki sem ga osvojil je bil Krasji vrh nad Kobaridom. Zacetek pri "koritu", nato pa skozi gozd, mimo Ledene jame in razvalin 1. svetovne vojne do vrha. Na vrhu je bilo vse posrano od ovc. Tezko je bilo hoditi, brez da bi pohodil kak drek. Sledil je spust po drugi poti nazaj v dolino.

* Cez en teden sem se udelezil vzpona za zlato cipko 2010. Trasa je bila zaradi del na odseku Podrost - Sorica, drugacna kot leta 2008. Iz Podrosta smo pot nadaljevali v smeri Petrovega Brda in po 2 km zavili desno proti Sorici. Zacel se je blag vzpon z vrhuncem malo pred samo vasjo, kjer je tak klanec, da mislis da se bos zaletel v steno. Najvecji naklon znasa cez 20%. Ko zlezes cez to steno te caka se slabih 6 km zvpona do cilja. Enako kot dve leti poprej sem startal z stevilko 80 in enako kot takrat zasedel 45 mesto.

* Dva tedna kasneje je sledil vzpon na Krn. Start je bil na parkiriscu na koncu ceste (malo pred planino Kuhinja). Pot vodi mimo planine Zaslap nato pa po travnatem pobocju do prvega "sedla", kjer se vidi Rdeci rob. Cez nekaj casa zagledamo tudi jezero v Luznici. Sredi julija sem prvic v zivljenju stal na snegu.

Potem se pot vzpne do Praga kjer zavijemo levo proti Batognici, na vrhu katere je videti se veliko razvalin iz casa Soske fronte.
Povzetek iz Wikipedije:
"Batognica je 2164 metrov visoka gora nad reko Sočo v bližini Krna. Sam vrh je bil med soško fronto prizorišče nenehnih spopadov med avsto-ogrsko in italijansko vojsko. Najhujši boji so na Batognici potekali 21. julija 1915, ko so Italijani Avstrijce potisnili na vzhodno tretjino planote. Italijani so tako zasedali zahodni in osrednji del planote Batognice, Avstrijci pa vzhodni del. Med seboj sta bili vojski oddaljeni samo 85 metrov. Obe vojski sta se močno utrdili, delali sta obsežne sisteme kavern in drugih rovov, v katerih so vojaki nato preživeli dve leti. Linija se v tem času ni nikamor premaknila, zato so Italijani pod avstrijske položaje skopali rov, v katerega so namestili razstrelivo. Avstrijci, ki so z enako namero želeli presenetiti Italijane, so po naključju odkrili italijanski rov, iz njega previdno pobrali vse razstrelivo in z njim pozneje vrgli v zrak italijanske položaje. Še danes so na Batognici vidni veliki kraterji, ki so nastali nastali ob eksploziji."
Sledi strm spust po stopnicah do Krnske skrbine, nato pa vzpon na vrh Krna.

Vrnili smo se po drugi poti in sicer po "plosci" do planine Slapnik ter naprej do planine Kuhinja.

* Zadnjo sredo v juliju sem se udelezil skupinske ture iz Ljubljane, preko Vrsica naprej do Ljubljane. Skratka v dobrih 11ih urah sem prebrcal 318 km in tako sem malo poravil julijsko statistiko ;)

* Konec julija je v popoldanskem pohodu "padel" se Porezen. Naslednji dan sem sel z necakom Zanom se na Crno Prst, da vidim ce mu bom dovolj dobro spremstvo pri teku na to goro. Bomo videli septembra ;)

* Ker mi sredi julija ni uspela tura iz Kobarida do Kranjske gore in nazaj, sem jo odpeljal v soboto. Vreme je bilo idealno, kondicija malo manj. Ce nebi imel nazaj grede celnega vetra bi se bilo, tako pa me je turca zmatrala bolj kot sem mislil.

* Vceraj pa sem bil na Kobariskem Stolu. Od vseh hribov ki sem jih dal letos skozi moram reci, da je bil ta najgrsi. To pa zato, ker je proti vrhu pot zelo ozka in je bil tudi spust na tistem odesku grd. Na vrhu je bila megla, tako da ni bilo druge kot pojest sendvic in se cimprej odpraviti nazaj proti avtu.

Vzpon na Jost in Monte Zoncolan

2010-05-31T15:47:00.010+02:00

V soboto 22.5. sem se udelezil vzpona na Jost. Kdor je ze kdaj bil na Jostu ve o cem govorim. O hudem klancu, ki je ze v normalnih okoliscinah kar hud preizkus za vsakega kolesarja. S tem mislim na to, da pomoje ni osebe, ki bi med vponom uzivala. Sam imam zelo rad vzpone, vendar ob vzponu na Josta se me ta strast mine. Start je na zacetku vzpona proti vasi Javornik. Do te vasi se dejansko da peljati se dosti vredu, ker je klanec "samo" do 15%. Ko pa v sami vasi zavijes na Jost se zacne preizkus, koliko casa bos se zdrzal na kolesu. Marsikdo se je med samim vzponom tudi vstavil in potiskal kolo. Tudi sam sem bil blizu cisto pod vrhom blizu tega, da stopim s kolesa in grem pes naprej. Ob glasnem navijanju ljudi ob cesti, sem se potem le nekako privlekel do vrha in si rekel nikoli vec. Po nekaj dneh se ta misel seveda spremeni in z veseljem bom spet sel na Josta.

Nasmejan, kot da nebi vedel kaj me caka ;)

Zacetek hudega

Nekaj metrov pred ciljem

Naslednji dan pa sva sla z Bostjanom v Italijo na ogled zakljucka 15.etape Gira d'Italia, z vzponom na Monte Zoncolan. Lepo je bilo videti svetovno kolesarko elito. Vsaka jim cast.

Nekdo na www.bicikel.com je napisal : "Sem bil vceraj na Zoncolanu in ugotovil, da je Jost ena sama Vojvodinska ravnica."

Profil vzpona ma Monte Zoncolan

Se vec slik na:

http://picasaweb.google.si/uros.dakskobler/GiroDItaliaMonteZoncolan#

Sezona teka

2010-05-10T20:33:00.010+02:00

Po uspesno pretecenem Kraskem maratonu, je sledilo nekaj pavze.

Ze 14.4. pa je sledila naslednja prireditev, ki sem se je udelezil "Misli na srce". Start je v Tivoliju, nato pa mimo zivalskega vrta do Mosteca in mimo skakalnic na Roznik. Sledi spust nazaj v Tivoli. Dolzina 10 km. Po poku startne pistole je slo na polno. Kmalu sem ugotovil, da nisem dobro prestudiral poti in "spregledal" en vzpon, tistega z Mosteca gor pa sem tudi zamenjal z enim drugim. To je pomenilo, da sem se precej bolj mucil kot bi se drugace. Do cilja sem se vseeno privlekel in to kar s solidnim casom, ce pomislim, da je na trasi kar nekaj vzpona. Sledilo je "hlajenje". Cez dobre pol ure sem sel teci se na 4 km in isto prezivel :)

Trasa teka "Misli na srce":

Po tej tekmi je prisel na vrsto bicikel, moja najljubsa rekreacija. Padlo je nekaj lepih turc in nekaj lepih klancev. Najhujsi je bil tisti v Sorico, kjer je stevec pokazal 20% klanca, po podatkih iz Polarja pacelo 25%. Iz ture v turo mi je slo lazje.

Za prvi maj sem se odpravil na pohod okoli Ljubljane. Trasa poteka po Poti Spominov in Tovaristva (PST). Zanimiva stvar in lepo prezivet dan.

Trasa PST:

Ker se je blizal 8.maj in tek trojk, se je bilo treba pripraviti tudi na to. Nekih hudih priprav ni bilo, ker kondicije imam itak kolikor jo imam in to je to. Ker je bilo vreme pregrdo za na kolo sem sel raje se parkrat teci, kar vsekakor ni skodilo. Zadnjih nekaj dni sem pridno jedel testenine, da bi bile misice na dan tekme nafilane. Cilj je bil teci 1 uro ± 2 minuti. Start je bil hiter in do zacetka vzpona je fino letelo. Ko smo prisli v klanec pa nam je zakuhalo. S trmo smo se prebili tudi skozi to in ko smo bili enkrat na vrhu ni bilo vec panike. Sledil je se tek mimo Trnovega, cez Sustarski most in sprint do cilja. Ko smo preckali ciljno crto, so bile pozabljene tudi vse muke od prej, saj smo izpolnili cilj in tekli 1:02:03 oz. 1:01:53 neto in tako spet zasedli 34. mesto med 459imi mesanimi trojkami.

Trasa teka trojk:

Sledil je dan "pavze" oz. lahkotnega teka, danes pa se Tek na grad. Dejansko to ni tek, ampak sprint, saj je proga dolga "samo" 2.5 km. To pomeni gas do konca. Moram pa reci, da ze dolgo nisem bil po teku tako zj... kot danes.

Trasa teka na grad:

Zdaj imam pa dovolj teka za en cas ;)

HAZARD - 30 let

2010-04-12T19:57:00.008+02:00

Jovo na novo

2010-03-22T15:21:00.005+01:00

Rehabilitacija rame je trajala malo dlje kot sem prcakoval. Zelo mi je pomagalo tudi zdravljenje v zdraviliscu Terme Zrece. Tako sem konec decembra dobil zeleno luc za sportne aktivnosti. Seveda lepo pocasi in po pameti. Tako sem kmalu po novem letu zacel teci. Sledil je tek na smuceh in kolesarjenje na trenazaerju. Takoj, ko sem zacel sportati se je gibljivost rame se izboljsala. Ker na koncu rehabilitacije, zacetek februarja, rama se vedno ni bila dovolj okrepljena z misicami, sem zacel se plavati. To je trajalo en mesec, stanje se je se izboljsalo in posledicno tudi kondicija.

Sledile so priprave oz. nabiranje kondicije za 10. Kraski maraton. Slo je pocasi in z uzitkom. Na koncu mi je sicer zmanjkal se kak teden, da bi vsaj enkrat pretekel se polmaratonsko razdaljo na treningu. Tudi dolzina vseh tekov do dneva tekme, je bila skoraj tretjino manjsa kot lani.

Kakorkoli, po vecdnevnem testeninskem jedilniku, je v nedeljo sledila tekma. Ze napoved iz prejsnega dne, nam ni obetala najlepsega vremena. Vendar me glede na zeljo po tekmi in pripravah, ne bi od nastopa odvrnilo skoraj nic. V Ljubljani je bilo vreme oblacno, vendar brez padavin, ze od Vrhnike naprej pa je rosilo. Tudi ob prihodu v Sezano ni bilo nic bolje in enake razmere so potem ostale do konca teka. Zelo rahlo je rosilo.

Ker nisem imel nekih velikih nacrtov sem se postavil bolj na konce startne kolone. Sledilo je cakanje starta, nato pa se cakanje, da se kolona sploh premakne. Ko smo se koncno zaceli premikati je bilo na vrsti prehitevanje in tek na visokem pulzu, ki je trajal prvih nekaj kilometrov. Nato sem zacel teci malo bolj kontrolirano in drzal pulz v zeljenem obmocju. Ze na tretjini proge sem ugotovil, da se vedno tecem precej dobro oz. enako hitro kot lani. Tudi po 2/3 proge sem se vedno tekel hitreje kot sem pricakoval. Hitro sem zacel racunati kaksen cas lahko dosezem in bil presenecen, ko sem ugotovil, da lahko izboljsam lanskoletni cas. Vse lepo in prav, ce ne bi bilo ravno v zadnjih nekaj kilometrih najvec vzpona oz. vsaj obcutek je bil tak. Pulz je usel izven nadzora, kar pomeni, da bi se lahko "prekuril". Na levem stopalu me je zacelo zuljiti. Proga pa ves cas malo gor malo dol. Pocasi me je zacelo boleti se v bokih. Potem sem videl se kako so nekoga, ki ga je zgrabil krc dajejo v resilca in nekoga, ki je bruhal pri kraju proge. Kar malo zbilo moralo. Pocasi sem le pritekel do 20 kilometra in sledil je samo se en do konca. Tu je masina spet zacela delati in sledil je se zadnji "vzpon" cez zeleznisko progo in spust proti cilju. V zadnjih metrih sem iztisnil iz sebe se zadnje zaloge moci in odsprintal v cilj.

Po precakanu ciljne crte in ugotovitvi, da sem izboljsal lanskoletni cas, pa samo nasmeh na usta in popolno zadovoljstvo. Ko sem se malo pohladil in preoblekel, je sledila se jota s klobaso in gasa nazaj v Ljubljano.

Tako, da sem kar zadovoljen z zacetkom sezone in upam, da bo slo tako tudi se naprej. Zdaj pa samo cakam sonce, da lahko zacnem kolesariti ;)

Aja, neto cas je po moji uri pa je 1:42:59

Konec sezone 2009

2009-10-06T10:29:00.003+02:00

Veselil sem se lepe jeseni, delal nacrte in preracunaval koliko kilometrov mi bo se uspelo narediti letos. Po lanski sezoni mi je letos slo bolje. Vec kilometrov v istem casu. Vec visincev skoraj enaki povprecni hitrosti. Vse je slo kot po maslu.

20. septembra, 1 leto in 1 teden po lanski nesreci sem spet dozivel to kar vsak kolesar upa, da ne bo. Pri spustu iz Crnega vrha v Poljane sem med zaviranjem, v levem ovinku s sprednjim kolesom zadel v kamen. Majhen kamen, ne vecji kot oreh, vendar dovolj velik, da me je toliko ustavil, da sem letel cez balanco. Popolnoma me je presenetilo. Samo zadrl sem se in letel z glavo naprej. BUM. Takoj sem se pobral in si mislil Fuck #%$!$%. Potipal sem obraz in ugotovil, da mi precej tece kri. Rokavico sem imel takoj polno krvi. Z ust mi je visel koscek mesa. Mislil sem da sem pretrgal ustnico. Pobral sem kolo in ga vrgel v travo. Potem sem odsel do bliznje hise, ki je bila oddaljena kakih 100m. Hvala bogu, da je bila tako blizu, kajti zaradi tega ker mi je kri tako mocno tekla sem bil kar malo v soku.

Prisel sem do hise in klical na pomoc. V hiso nisem hotel ker mi je prevec tekla kri in bi vse zasvinjal. Nihce me ni slisal, ceprav sem slisal, da so notri ljudje. Sel sem okoli hise, ce so morda na kaki terasi ali balkonu. Nic. Potem sem sel nazaj do vhoda in vstopil. Ko sem prisel do stopnic sem se zadrl. Prisla je gospa. Mislim, da ji nisem ravno polepsal nedelje. Vsedel sem se na klop pred hiso. Prinesla je mokro krpo s katero sem si malo obrisal obraz. Ugotovil sem tudi, da ne morem premikati leve rame. Bolela je ko hudic. Poklicali so resilca v Skofjo Loko. Medtem so mi pomagali sleci brezrokavnik, rokavice in sneti celado. Celada jo je komaj kaj skupila. Ravno toliko, da sem jo malo podrsal. Ne vem kako hitro mi je tekel cas, vendar se je hitro zaslisala sirena. Prisli so policisti. Takoj so me zaceli izprasevati o hitrosti, o tem ce sem bil kaj v nezavesti, ce je bilo kaj alkohola, . . Kljub pretolceni ustnici so mi hoteli dati celo pihati. Seveda mi potem tega ni bilo treba narediti, ker nisem bil zmozen. Poslikali so tudi moj razbiti obraz. Medtem je prisel resilec. Povili so mi rane na rokah in polimali tiste na obrazu. Potem so me dali na nosila in odnesli v kombi, kjer so mi dali se infuzijo, ki mi je lajsala bolecine. Preden smo startali proti Skofji Loki so mi policisti izrocili se zapisnik in poloznico za kazen 40€.

Sledila je voznja do Loke v zdravstveni dom kjer me je prisla pogledat dezurna zdravnica. Potem pa direkt na urgenco v Klinicnem centru. Najprej so mi vzeli kri, potem slikali in dali Donerjevo opornico. Ugotovili so, da imam zlomljen nos in "zlom kirurskega vratu leve nadlahtnice". Potem so mi zasili se rano na vrhu nosa, na zgornji ustnici in spodnjo ustnico v ustih, ki je bila cela pretrgana. Potem so me se slekli in dali v bolnisnicno pizamo. Po tem sem bil pripravljen na sprejem na oddelek Travmatologije.

Sledilo je pocivanje. Nato sem do petka cakal na operacijo rame. Skoraj en teden sem jedel samo pasirano hrano, ker zaradi sivov v ustih na spodnji ustnici nisem mogel dovolj odpirati ust. Iz dneva v dan se mi je stanje na obrazu izboljsevalo. Pocasi so izginjale hraste in modrice. Pri operaciji rame so mi vanjo dali "intramedularni zebelj (Targon)".

Po 10ih dneh v bolnici sem v sredo 30.septembra dobil odpustnico in sel domov. V cetrtek sva z bratom sla po kolo, ki je ostalo pri hisi kjer so mi nudili prvo pomoc. Ko so mi pripeljali kolo sem preseneceno ugotovil, da razen potrgane gume na prestavnih rockah ni kolesu nic. Nic pocenega oz. zvitega.

Trenutno sem na bolniski in naj bi bil vsaj se do sredine novembra. Drug teden imam kontrolni pregled v Klinicnem centru. Potem upam da se mi zacne fizioterapija. Da bo rama spet delala kot nekoc bo baje potrebno pocakati 3 mesece. Upam, da bo to res in da bom lahko zacel sportati ze takoj v zacetku leta 2010.

Zie Daks Challenge #2 - Opravljeno

2009-09-13T17:32:00.007+02:00

V cetrtek, po nekaj dneh pocivanja sem se spravil prevoziti to turo. Start doma na Petrovem Brdu, potem pa gasa do Bovca. Tam je bil prvi postanek. Nato pa direkt na Mangatrsko sedlo. Na vrhu je bila sicer megla, vendar je bil uzitek kljub temu velik. Saj sem imel za seboj najvecji in najdaljsi klanec na trasi. Za seboj sem imel slabih 98km in nahajl sem se na najvisje lezeci slovenski asfaltirani cesti na nadmosrski visini 2021, ce gre verjeti mojemu stavcu.

Zaradi vremenskih razmer na vrhu sem se hitro sustil nazaj v dolino in si v Logu pod Mangartom znova filal baterije. Nato je sledil spust mimo trdnjave Kluze, do razcepa za Trento. Tu so se zaceli pojavljati prvi znaki utrujenosti. Do vzpona na Vrsic sem mislil, da je res to to, vendar sem sele, ko sem zacel steti serpetine proti vrhu ugotovil kako tezke noge ze imam. Vleklo se je za pop..., vendar sem se nekako prepriceval, da se do 1200m nadmorske visine ne smem ustaviti. 1200m pa zato, ker je to ravno polovica vzpona od prve serpetine do vrha. Ko sem prisel do te visine, sem sel seveda naprej. Vseeno sem se moral 2 km pred vrhom vstaviti in za kako minuto pociti. Potem sem se nekako zvlekel do vrha. Tretjic letos sem ze bil na Vrsicu. Vedno s Trente.

Spust do Kranjske gore je bil kar lep, se lepsi pa bi bil brez tistih tlakovanih ovinkov, kjer ti skoraj odpadejo roke. V Kranjski gori sem se na crpalki spet vstavil, da dam nekaj vase. Med drugim tudi kofe. Mater je bil dober ;)

Od tu naprej do Jesenic in kasneje Bohinjske Bistrice je spet letelo. Edino iz Jesenic do Gorij je slo malo pocasneje, kjer je klanec. Poznalo se je tudi ze, da je za menoj precej poti, ker sem tezko dobil udobno pozo na sedezu. V Bohinjski Bistrici je sledila zadnja pavza pred domom. Zacuda, sem vzpon na Sorisko Planino prevozil najlazje od vseh na trasi.

Kakorkoli, po slabih 11ih urah voznje sem bil doma, zadovoljen s seboj, ker sem prevozil to traso. Se toliko bolj zaradi dejstva, da je bila to solo tura. Nikoli nobenega zaveterja. Vprasati bi sicer moral se kakega izkusenega kolesarja, vendar mislim, da trasa ni za vsakogar.

Statisticni podatki:

246.91 km

4664 m visincev

10:59:57 voznje

Vzpon Kamnica 2009

2009-08-09T11:33:00.005+02:00

V soboto sem sel prevozit tole zadevo.

Prijave in kasneje start je bil pred Hidrio na Poljubinu. Ko sem se prijavil sem ugotovil, da sem eden redkih brez licence. Tako, da sem se na startu drzal bolj zadaj. Sledila je zaprta voznja do konca Volc. Potem pa zares. Ker sem ze prejsnjo nedeljo sel prevoziti ta klanec in sem vedel kako zgleda, sem se ga lotil pocasi in z uzitkom. Uzitka potem sicer do vrha ni bilo ;) V klanec sem prisel med zadnjimi in potem prehitel nekaj ljudi. In tako je slo do vrha. Bilo je zelo vroce in na koncu sem bil zelo zadovoljen z rezultatom.

9.3 km vzpona z visinsko razliko 810 metrov sem prevozil kot 80i od 139ih. Ko sem kasneje doma gledal rezultate, sem videl, da so bili tudi nekateri 60 letniki hitrejsi od mene. Tako, da se clovek kar malo zamisli ;)

Po podelitvi in spustu v dolino sem sel pogledati se traso proge na Siroko, kjer je drug teden tudi en vzpon. Tam pa je klanec se malo hujsi. V 5.5 km se dvignes za vec kot 600 metrov.

Zie Daks Challenge #2

2009-08-05T08:03:00.002+02:00

Se en iziv sem si izmislil in upam, da ga tudi cimprej prevozim. Trasa je ista kot pri prvem, s to razliko, da se gre se na Mangart.

Link to tocne trase je tu : klik

Pricakovana dolzina trase je slabih 250km in vec kot 4500m visincev. Upam da jo zvozim v 12ih urah ;)

Ljubljana - Vrsic - Ljubljana #2

2009-08-01T14:05:00.006+02:00

V sredo je padla ta tura. Z razliko od lani smo jo na koncu podaljsali se skozi Kamnik. To pa zato, da nam jo je uspelo podaljsati za nekaj kilometrov.

Start je bil, kot se za tako turo spodobi zelo zgodaj. Imeli smo tudi spremljevalni kombi, ki je prevazal nase ruzake in opozarjal voznike za nami, da se pred njim nahaja skupina kolesarjev.

Zbralo se nas je 37 komadov.

S parkirisca na Dolgem mostu smo startali ob 5:45.

Sledili so postanki na Godovicu, v Tolminu in Bovcu.

Po prevozenih 160 kilometrih smo prisli do vzpona na Vrsic, najtezjega dela ture. Na vrhu nas je cakalo pecivo, ki sta ga pripeljali Neza in Irma. Full je pasalo.

Po spustu v dolino smo se ustavili v Kransjki gori, kjer je sledilo kosilo. Ko smo se najedli smo picili naprej skozi Jesenice do Zirovnice, Begunj, Trzica, Golnika, Kokrce, Cerkelj, Kamnika in nprej do Ljubljane.

Ob 20:15 smo prisli na Dolgi most. Prijetno utrujeni. Rit pa zelo ;)

Statisticni podatki:

300.8 km

2815 m visincev

10:42:45 voznje

Se kar gonim ;)

2009-07-27T18:44:00.003+02:00

Poletje je vsekakor zelo primeren cas za kolesarjenje in ce se le, da sedem na kolo in gasa. Dejansko niti ne vem na kaj se pripravljam. Mi bo pa prej ali slej vse to se prav prislo. Hotel sem prevoziti turo daljso od 200km, pa se mi to nekako ne posreci. Res sem bil ze 2x leto ze zelo blizu temu, pa vendar. S sodelavcem sva prevozila traso Maratona Alpe v kontra smeri na dan dirke in na Pavlicevem sedlu navijala za tekmovalce. Sami norci. Meni se je se ob voznji navzdol zdel klanec tezak.

Pocasi bo treba spet iti na kaksno tekmo, da si malo olajsam duso oz. da ugotovim kako hiter sem. Nabavil sem si tudi nov stevec, ki mi prikazuje trenutni naklon voznje. Na koncu mi pa pokaze se povprecni in maximalen naklon.

Sem pa zdaj ze dva vikenda zapored vozil zelo lepo turo.

Prejsnjo nedeljo sva s se enim kolesarskim navdusencem prevozila traso:

Logatec - Zajele - Zavratec - Veharsce - Godovic - Idrija - Gore - Dole - Medvedje Brdo - Zidovnik - Ceste - Zaplana - Vrhnika - Podlipa - Smrecje - Sv. Trije kralji - Rovte Logatec.

Zelo razgibana trasa, vzpon iz Idrije na Gore je pa itak adijo pamet.

Vceraj pa pa sem v solo izvedbi (kar imam najraje) odvozil traso:

Petrovo Brdo - Grahovo ob Baci - Bukovo - Cerkno - Crni Vrh (pocivalo) - Hotavlje - Poljane - Stari Vrh - Bukovica - Selca - Lajse - Drazgose - Zelezniki - Podrost - Sorica - Petrovo Brdo

Veliko klancev, vendar pa se vsi skrijejo proti tistemu iz Selc do Lajs. Skoraj se ne spusti pod 13%, in kar trikrat mi je pokazalo naklon 18%. Morda pa sploh ni tako hud in je bil tak obcutek zaradi utrujenosti, ki so mi jo dali predhodni klanci.

To je to za ta denar. Zelo kmalu, morda prekmalu pa me koncno caka tura nad 200km :) I Like :):)

Zie Daks Challenge #1 - Opravljeno

2009-06-21T18:06:00.005+02:00

Lani enkrat sem si zamislil eno turo s Petrovega Brda cez Vrsic in nazaj na Petrovo Brdo (link).

V petek 19. junija je koncno prisel cas, da sem turo tudi prevozil. Ker nisem nasel nobenega resnega kandidata, ki bi sel z menoj sem jo v celoti prevozil sam. Celoten cas voznje mi nihce ni nudil zaveterja. Ce odmislim se veter v glavo od Kranjske gore do Bohinjske Bistrice, je bilo super. Vzpona na Vrsic in na kasneje na Sorisko planino, sta pa itak zgodbi zase. Na zacetku vzpona na Vrsic sem srecal tudi Janija Brajkovica, ki se pomoje pripravlja za Tour de France.

link do ture

Statisticni podatki:

197.2 km

2915m visincev

7:54:16 voznje

28. maraton Franja

2009-06-15T17:05:00.007+02:00

Zacelo se je ze v torek, ko sem v sel prevoziti traso maratona. Ker sem imel dobro druzbo je seveda kar lepo letelo. Kljub temu, da je bilo kar vetrovno sva bila v dobrih 5ih urah okoli. Nato sem se v cetrtek odpeljal en krajsi krog, da sem si malo razmigal noge, potem pa do nedelje stroga pavza.

Vsak dan sem jedel testenine, zadnji dan celo dvakrat. Polnil sem se z OH (Ogljikovimi Hidrati), da so bile v nedeljo misice cimbolj polne.

Na startu sem bil zelo zgodaj. Ze ob 7:45 sem se postavil na startno crto in cakal start ob 9:00. Kmalu sem tudi ugotovil, da bo med maratonom precej toplo. Pocasi se je zacela delati guzva. Vedno vec ljudi. Na koncu nas je bilo na startu velikega maratona baje 2121.

Ko je ob 9ih pocila startna pistola se je zacelo. Nepopisna guzva skozi strrogi center Ljubljane do Brezovice, kjer je sledil leteci cilj. Tu pa se je zacelo zares. Do vrhniskega klanca je letelo, ko noro. V klancu nas je pa seveda malo zabilo. Potem je sledila voznja skozi Logatec, Hotedrscico do Godovica in naprej spust do Idrije in naprej do odcepa za Cerkno. Tu se je hitrost spet zmanjsala in vsi smo vase basali razne cokoladke oz. gele. Ko smo prisli skozi center Cerknega, je sledil vzpon na Kladje. Tu pa se je zacel konec. Komaj sem lezel proti vrhu. Vroce je bilo kot v kotlu. Ker sem imel samo 2 bidona vode in se nisem mislil nikoli med maratonom ustaviti, sem zelo varceval s tekocino. Napaka. Na vzponu se je to se kako izkazalo. Nekje pod vrhom je nekdo delil bidone in enega sem dobil tudi jaz. Na vrhu nic ustavljanja, samo gasa v Poljansko dolino. Ker sem bil ze dehidriran nisem mogel pojesti nobene cokoladke. Potreboval sem ogromno casa, da sem spet prisel malo k sebi. Do Gorenje vasi je potem nekako se slo. Tu pa sem imel bliznje srecanje z enim kolesarjem na moji desni in letel sem cez oba pasu ceste in se komaj obdrzal na kolesu. Takrat je bilo zame dirke konec in vse sem poslal v .....

Vsem skupinam, ki so mi prisle od zadaj, sem se samo umaknil in jih pustil naprej. Tako sem potem samostojno odkolesaril do Skofje Loke, kjer sem ujel Bostjana in skupaj sva se ustavila pri okrepcevalnici na Plevni. Napolnil sem vse 3 bidone s svezo tekocino, nato pa sva jo mahnila proti Ljubljani.

V glavi sem imel samo se cilj, priti do konca v enem kosu in v casu zaostanka za prvim, manj kot eno uro. Do takrat so namrec ceste zaprte za promet, po tem, pa si normalni udelezenec v prometu. To pomeni, da moras upostevati cestno prometne predpise (semaforje in vse ostalo). Lepo smo napredovali mimo Vodic, Taca in na nemsko cesto proti Crnucam. 6 km pred ciljem sta se 2 pred menoj rabila in sem moral zaviti s ceste in se ustaviti, da sem ostal pokonci. Tako sem spet ostal sam, saj mi je skupina v kateri smo bili usla. Pocasi sem se zvlekel do Dunajske in mimo Zal na Smartinsko in v cilj v BTC. Vmes sem pobral se par obnemoglih in jih odslepal do cilja. Za celotno traso sem potreboval 17 minut vec kot lani.

Po prihodu v cilj, se stanje in pocutje seveda takoj izboljsa. Skurjen sem itak bil, da nisem imel kakega apetita in sem raje popil tisto pivo, ki mi je pripadalo. Potem pa pocasi domov pod tus in narocit eno pico.

Kot ze lani, sem spet preklel Franjo, guzvo, vrocino, . . . in si rekel, da nikoli vec. Zdaj po prespani noci so misli ze drugacne. Bomo videli cez eno leto kaj bo ;)

Se en video od lani, da se vidi priblizno kaka guzva je na startu ( od 2:30 naprej )

Kratka reportaza

28. kolesarski maraton Franja 2009 from Simon M on Vimeo.

Lepi casi

2009-05-31T21:27:00.014+02:00

Potem, ko so mi v torek popravili desno prestavno rocico se je sele vredu zacel teden. Takoj, ko sem pripeljel kolo domov se je zacelo.

V torek sem tako sel do Polhovega Gradca, nato pa cez Crni vrh v poljansko dolino do Gorenje Vasi in naprej preko Suhega Dola na Sentjost in preko Korena nazaj v Horjul in dalje v Ljubljano.

V sredo sem pocival, potem pa 3 uzitka. V cetrtek sem imel dopust in sem sel iz Ljubljane cez Smrecje v Ziri, potem pa preko Govejka v Idrijo, naprej v Cerkno, Gorenjo Vas, Lucine, Crni Vrh, Polhov Gradec in nazaj v Ljubljano.

Link do ture --> klik

V petek sem skocil na Rakito in nazaj. Ker je grozilo, da bo dez, je v obe smeri letelo kar so noge dale. V soboto pa pred kosilom se v Medvode, naprej do Sore in nato preko Katarine v Ljubljano.

Gorenjski krog 1 - obratna smer

2009-05-24T20:42:00.004+02:00

Danes sem moral iti malo razgibati noge po vcerajsnem teku. Super je bilo. Nic sonca in fajn temperatura.

Statisticni podatki:

92.94 km

1605m visincev

3:52:50 voznje

Prikaži večji zemljevid

8. Tek Suša

2009-05-23T21:00:00.002+02:00

V soboto 23.5. sem se udelezil omenjenega teka. Predvsem zato, ker sem se ga mislil ze lani in mi je skoraj najblizji tek. Proga je dolga 7.5 km in ima kar nekaj vzpona. Ker sem do sedaj tekel samo ravninske teke, se je bilo treba preizkusiti se na terenu s klanci. Trasa je zelo lepa. Nic mi nebi skodilo, ce bi jo kdaj prej prehodil, da bi si vsaj predstavljal v kaj se spuscam. Start je bil sele ob 16:30. Posledicno so bile temperature zelo visoke. Pomoje blizu 30ºC. Zacne se direkt v breg in te, ce nisi vajen, zelo hitro "ubije". Po 10ih minutah sem bil ze cist gotov. Sam do cilja je pa bilo treba priti in tudi sem. Tekel sem dejansko hitreje kot sem nacrtoval in na cilj prisel s casom 36:25.

Profil trase:

9. Županov Tek

2009-05-17T19:27:00.003+02:00

Pa je za menoj se ena prireditev. Se pravi, vceraj sem se s sodelavci udelezil Županovega teka v Kranju. Trasa poteka okoli Brda.

Trasa je dolga 9.3 km. Casovnih ciljev pred samim tekom ni bilo, ker trase nisem se nikoli tekel. Zelja je bila samo ta, da cimbolje odtecem in to, da me slucajo kdo od sodelavcev ne prehiti ;) Tega se v resnici sploh nisem bal, ker sem vedel da sem najbolje pripravljen ravno jaz. Dozivetij in obcutkov med tekom nebi razlagal ker, ko teces skoraj do konca svojih sposobnosti to ni vec tisti parvi uzitek. Odtekel sem nekje po pricakovanjih.

Zdaj pa do sobote nic teka, potem pa naprej ;)

Link do se ostalih slik : link

Cooperjev test 3

2009-05-14T21:00:00.003+02:00

Leto je naokoli in bil je cas, da grem spet odteci Cooperjev test. Prvic sem bil jeseni 2007, drugic pomladi 2008 in zdaj po dobrem letu spet. Se vedno malo napredujem s kondicijo, glede na predlani in lani. Ze aprila sem sel enkrat teci na Kodeljevo, da se malo preiskusim. Seveda ga nisem nikoli zgal do konca, kot je to navada na Cooperju. Po obcutkih izpred meseca dni, sem kar dvomil, da lahko izboljsam lanskoletni cas. Pa sem ga :)

Sicer se vedno ni bilo za najbolso oceno, vedar me je od nje locilo zelo malo casa.

Tako nekako je slo do sedaj:

oktober 2007 --> 9:52

april 2008 --> 9:23

maj 2009 --> 9:02

Se ena fotka, ko se "ogrevam"

Tek trojk 2009

2009-05-10T19:23:00.003+02:00

Ze tretje leto zapored sem se udelezil Teka trojk v Ljubljani. Bili smo ista trojka kot lani, zato sem vedel, da smo dobri. Posledicno sem seveda pricakoval "dober" rezultat.

Prijavljenih je bilo1186 trojk in zato je bila guzva nepopisna. Ko je pocila pistola starterja je trajalo skoraj 2 minuti, da smo preckali startno crto. Potem pa samo gas kolikor je dusa dala in prehitet cimvec ljudi. Dobro je priti cimprej na Golovec, ker tam cesta ni vec tako siroka. Sam vzpon je bil malo spremenjen, glede na lansko traso. Dolzina in tezavnost se je s tem povecala. To je bilo videti tudi po rezultatih.

Najboljsa mesana trojka je bila letos skoraj 5 minut pocasnejsa kot lani. Tudi mi smo potrebovali vec casa kot lani, da smo pretekli progo. Ampak mi smo tekli samo slabi 2 minuti slabse kot lani. To pomeni, da smo letos tekli bolje kot lani :)

Po prihodu na cilj smo bili vsi trije zgonjeni do konca. To pa seveda sodi zraven, ce teces na rezultat.

Vglavnem, super je bilo in upam, da bomo drugo leto spet ista trojka.

Ciscenje verige

2009-05-04T22:10:00.005+02:00

Ker je lepo, ce je bicikel tud spucan, je treba vsake toliko spucat tud verigo. Ze lani sem v eni od kolesarskih trgovin kupil cistilo za verige SRAM Pit Stop. Cena slabih 10 €.

Res naj bi bilo zelo vredu in je tudi bilo za nekaj casa. Potem pa sem na znanem kolesarskem forumu prebral, da naj bi razmascevalci, ki se uporabljajo za ciscenje posode bili pravtako vredu. Sel sem v "najboljsega soseda" in kupil Trim Razmascevalec. Cena malo manj kot 2 €.

Ko sem zadevo preizkusil, sem ugotovil, da je kuhinjski razmascevalec zelo boljsi pri ciscenju verige, kot pa cistilo, ki je temu namenjeno.

V konkretnem primeru reklo "Za malo denarja malo muzike" ne velja. ;)

Gorenjski krog 1

2009-05-03T21:46:00.002+02:00

V soboto sem sel pogledati, kaksen plaz je na cesti Sorica - Soriška planina, da sem videl ali je cesta prevozna. Danes pa sem po dolgem casu spet sel na eno daljso turo.

Trasa je bila :

Petrovo Brdo - Bohinjska Bistrica - Bled - Lesce - Kropa - Jamnik - Dražgoše - Železniki - Petrovo Brdo

Lepa tura, ce odmislim veter in to, da ves cas skoraj ni bilo sonca.

Statisticni podatki:

93.51 km

1670m visincev

4:12:50 voznje

Graf:

Zemljevid:

Prikaži večji zemljevid

Petrovo Brdo - Kanal - Petrovo Brdo

2009-04-27T18:11:00.005+02:00

V soboto je bilo lepo vreme in to je bilo treba izkoristiti. Sel sem do Kanala, nato pa cez Kanalski Vrh do Cepovana. Od tu sem se spustil do Mosta na Soci in nazaj domov.

Precej tezja trasa, kot sem mislil da bo.

Statisticni podatki:

112.17 km

1950m visincev

4:47:52 voznje

Graf:

Zemljevid:

Prikaži večji zemljevid

Otvoritev kolesarske sezone 2009

2009-04-13T06:50:00.010+02:00

Pa smo jo otvorili kot je treba. Vceraj po kosilu. Sej ne da se nism ze prej kaj vozil s kolesom, vendar to ni blo tisto tapravo. Vceraj je pa bilo. Startal sem od doma in vmes pobral se Boštjana. Prvo sva morala prevoziti Baško grapo in nato naprej proti Kanalu ob Soči. Tu sva zavila pod zeleznisko progo in desno. Izkazalo se je, da te lahko nacrtovanje trase samo s pomocjo zemljevida posteno "nategne". Zakaj? Sledilo je 6 km precejsnega klanca. Vendar smo ga preziveli. Nekje jna vrhu smo zavili ostro desno in nadaljevali pot proti Kambreškem in naprej proti ne vem kam. Cez nekaj kilometrov smo prisli na makadam, ki se je nato vlekel priblizno 5 kilometrov. Sledil je spust do Ušnika. Potem pa mimo Volč do Tolmina. Tu je sledil zasluzeni pocitek in na crpalki sva si privoscila sendvic, da sva si malo napolnila baterije. Ko sva se najedla sva jo cez Hum mahnila proti Podbrdu na pir :)

Na koncu je sledila se smetana ture. Vzpon s Podbrda nazaj domov. Tu pa ni bilo vec pravega uzitka. Noge so bile ze cisto svoh, vendar sem se pocasi le privlekel domov.

Statisticni podatki:

109.68 km

1930m visincev

4:48:37 voznje

Spet se je izkazalo, da so ture, ki jih prevoziva z Boštjanom ene napornejsih. To pa zato, ker gre vedno skoraj ali cisto do konca.

Nekaj je pa le dobrega v tem, vsaj prej si doma :)

Profil:

Zemljevid:

Prikaži večji zemljevid

Nove gume

2009-03-31T17:35:00.003+02:00

Ce se ima clovek kaj rad more tudi sam sebi kdaj kako darilo kupit. Ker sem v Sezani tekel nad pricakovanji, sem si jih kupil. Nove gume za na noge. Da bom udobneje tekel. Slisijo na ime Asics GT-2130.

Kr nek :)

2009-03-24T17:06:00.004+01:00

Iscem nekaj po netu in pridem do tele strani klik

Zanimivo ;)

9. Kraski maraton

2009-03-22T16:10:00.006+01:00

Po tocno enem mesecu je spet cas, da kaj napisem. Pa se razlog je dober.

Prva misel, da bi pretekel polmaraton je stara ze vec kot leto dni. Lani, sem po pripravah na Kraski maraton, v zadnjem tednu zbolel in vse skupaj je slo po vodi. Nic zato, sem si mislil. Bom sel pa na Ljubljanski maraton odteci to razdaljo. Tudi to se mi je zalomilo, ker sem se septembra sesul z biciklom ( macki smotani ;) ). V tretje gre rado in to kot zgleda drzi. V tretjem poskusu, mi je vendarle uspelo odteci svoj prvi polmaraton.

Pripravljati nanj sem se zacel ze novembra oz. decembra. Celotne dolzine polmaratona, med pripravami nisem nikoli odtekel. Izkazalo se je, da s tem nisem naredil nic narobe. Po 4 dneh sportne abstinence in prenajedanja s testeninami in OH (Ogljikovimi Hidrati) je prisel tezko pricakovani danasnji dan. V Sezano sem se odpravil kar malo zgodaj, tako, da sem imel se dosti casa za psihicne priprave ;)

Po prevzemu startne stevilke in darilne vrecke sem se sel pripravljati na dogodek meseca. Ko sem si pripel stevilko na majico in obul tekaske copate, sem bil pripravljen. Pocasi sem se odvlekel na prireditveni prostor. Ko vidis mnozico tekacev, en bolj zagret od drugega, se kar malo ustrasis. Vsaj jaz sem se. Podvomis v svojo pripravljenost in zmoznosti.

Ko je pocil startni strel, vse misli gredo z glave ven in imas samo se en cilj. In to je cimbolje preteci polmaraton. Cilj, je bil preteci razdaljo v manj kot 2 urah in se cimbolj priblizati casu 1:50:00. Na startu je itak huda guzva, ki pa se iz kilometra v kilometer bolj redci. Ciljni tempo mi je bil 5:40/km. V zacetku teces full hitro oz. hitreje kot je ciljni tempo. Pri meni je bilo tako, da sem prvih nekaj kilometrov tekel v tempu 4:45/km. Se pravi precej hitreje kot sem nameraval. Ves cas sem si govoril: "Daks, ne seri, ker se bos skuril pred koncem s takim tempom."

Tezko se je bremzati na tekmi in v mnozici ljudi in dejansko mi ni uspelo. Ves cas sem tekel malo pod 5:00/km. Povrh vsega me je ves cas nekaj tiscalo v trebuhu in samo bal sem se, da se bom usral oz. moral scat. Hvalabogu ni bilo iz tega nic, razen neprijetnega obcutka. Prvih 12km sem pretekel v 58ih minutah. Kar vredu je letelo. Potem je pocasi nastopila utrujenost in na 16em kilometru sem vase stisnil gel, zaradi katerega sem upal, da bom zadnjih 5km pretekel lazje kot zadnjih 5. To ni bilo cisto res, ker mi gel niti ni dal toliko moci kot sem upal. Zadnje 2 - 3 km sem imel res tezke noge in samo upal sem, da bom cimprej prilezel cez cilj, ker sem bil totalno na koncu z mocmi. In nekje ob 12:46 po lokalnem casu sem pritekel na cilj. Dosegel sem cas, za katerega sem smatral, da mi je zivljenski cilj teka na polmaraton. To je tek s povprecno hitrostijo 12km/h oz. 5:00/km.

Polmaraton sem pretekel v neto casu 1:45:22 :):):)

Trasam maratona:

Medalja:

Kosilo zmagovalcev ;)

Sportni vikend

2009-02-22T18:50:00.010+01:00

Ta vikend, je bil en lepsih v zadnjem casu.

V soboto sem imel generalko za Kraski maraton v Sezani. Startal sem od doma do odcepa za Danje. Tu sem se obrnil in mimo Sorice tekel do Podrosta od tu pa spet domov na Petrovo Brdo. Cilj mi je bil teci s tempom hitrejsim od 10km/h. Trasa niti ni bila najbolj lahka, saj je bilo precej vzpona in posledicno tudi spusta.

Razgled in vse ostalo pa je bilo super, ce seveda odtejem zadnjih nekaj kilometrov. V zadnjih 2 kilometrih je bilo velliko vzpona in tudi utrujenost je bila ze huda. Ce sestejes te dve stvari hitro ugotovis, da se mi ni ravno smejalo. Dejansko sem si ze odmislil vzpon na Porezen, ki sem ga imel v mislih za naslednji dan. Ko sem se ohladil, najedel in vse ostalo, sem seveda spremenil mnenje. Krog sem odtekel pocasneje kot sem racunal, seveda pa nisem vedel tocne dolzine.

Danes malo pred sedmo zjutraj startal na Porezen. Na zalost je bilo oblacno in vrha se ni videlo. Sla sva s sosedom Andrejem. Seveda sem sel od doma pes in v Plasajti se mi je pridruzil se sosed. Obul sem si se gamase in potem je slo zares. Andrej ga je zgal kot, da gremo zadnjic tu gor in na vrhu smo bili v dobri uri. Za nazaj grede smo sli se na Hoc in se spustili v Podhoc, od tu pa domov.

Po kosilu sem pa seveda moral izmeriti se dolzino, ki sem jo pretekel prejsni dan. Dolzino sem potreboval zato, da izvem, ce sem tekel po pricakovanjih ali ne. Po vec 3 mesecih sem tako zopet sedel na kolo. Krog sem prevozil v obratni smeri kot sem ga tekel. To pa zato, ker sem tekel po levi strani. Kmalu sem ugotovil, da nimam vec tako utrjene zadnjice kot sem jo imel. Drugace je bilo pa zakon. Full sem pogresal kolo. Krog sem naredil v slabi uri.

Ko sem prisel domov in videl prevozeno razdaljo sem ugotovil, da sem generalko odtekel celo malo bolje kot sem pricakoval. Tako mi ostane zdaj se mesec casa, da pridno nabiram kilometre do maratona.

LIVESTRONG & ZMAGOVALEC

2009-02-12T18:39:00.004+01:00

Pred casom je ena punca na www.bicikel.com povedala, da se trenutno nahaja v ZDA. Nek kolesarski navdusenec Slovenec, ki zivi v Ameriki, ji je baje zastonj poslal 200 zapestnic organizacije LAF (Lance Armstrong Foundation). Povedala je, da jih bo, ko se vrne v Slovenijo delila zastonj. Takoj sem ji seveda poslal mail in se dogovoril z njo, koliko zapestnic bi imel. Danes sva se dobila in mi jih je dala. Oseba, ki ji je poslala zapestnice zeli ostati anonimna in zeli, da se zapestnice zastonj razdelijo. Tako sem postal ponosen lastnik ene od njih.

Lani konec leta, pa sem dobil tudi zapestnico Drustva onkoloskih bolnikov slovenije. Podobna je tej od Armostonga le, da je oranzne barve in na njej pise ZMAGOVALEC. Zanjo sem tudi daroval prostovoljni prispevek.

Se slika obeh :)

Zdaj pa naprej nabirat moci za Sezano.

Krneki

2009-01-22T21:10:00.004+01:00

Nekje sem zasledil stran: http://www.wordle.net/

Ce vnesem naslov svojega bloga dobim priblizno tako sliko

Dihanje in tek

2009-01-21T19:45:00.003+01:00

V zacetku meseca je prijatelj razlagal kako on vedno ko hosi steje korake in diha. To pa zato, da se bolje izkoristi kapaciteto pluc in posledicno lazje giba.

Ta vikend sem tudi sam poizkusil to tehniko pri teku. V petek sem se tega spomnil sele med tekom, zato pa sem v soboto takoj zacel s tem. Prebral sem tudi nekaj debat na to temo, na www.tekaskiforum.net. Tam nekako svetujejo, da naj bi bil izdih 2 x daljsi od vdiha. Sam sem dihal v razmerju 1:1. Se pravi vsakokrat ko sem stopil na desno nogo sem ali vdihnil ali izdihnil. Se pravi vse skupaj sem ponavljal v zaporedju vdih, izdih, vdih, izdih, . . .

Sporobati moram se to da bi izdih trajal 2 x dlje kot vdih, da vidim ce bo kaj bolje.

Moram reci, da me je vse skupaj kar presenetilo, saj sem odtekel progo z najvecjo hitrostjo do sedaj in letos nasploh. Tekel sem priblizno 10% hitreje kot ponavadi in to z istim pulzom.

Tako, da zgleda da stvar res deluje ;)

Pohod Zelezniki - Ratitovec - Drazgose

2009-01-13T18:54:00.003+01:00

Se eno fajn dozivetje sem dal skozi. V soboto sem se udelezil omenjenega pohoda.Organizator nam je pred startom povedal, da je v Zeleznikih -12°C, na Ratitovcu pa samo -6°C.

Izpred bazena v Zeleznikih smo krenili proti vasi Prtovc, od tu pa cez Razor do Krekove koce na Ratitovcu.

Od Prtovca do Ratitovca je bil sneg in je kar malo drselo. Sploh takoj iz vasi, kjer je selo strma pot. Na vrhu smo bili ob 3:00. Malo pojedli in popili, nato pa cakali 4:00, da krenemo naprej. Nadaljevali smo preko planine Pecana, se povspeli na Kosmati vrh in se potem spustili preko Jesenovca, Ledin in Mosti do Rastovke, kjer je sledil drugi postanek in caj. Ko se je organizator koncno spomnil, da je cas da gremo naprej smo tudi sli. Nadaljevali smo po Jelovici do razgledne tocke na Vratnem robu in naprej po lovski poti do Kalisnika. Od tu je sledil se spust skozi Jelensce do Drazgos.

Ko smo prispeli tja, so se ze vrteli Greatest Hits of 1945. Same partizanske, pa sami stari ljudje. Se kar mal cudno pocuti mlad clovek tam. Pojedli smo se pasulj s klobaso, potem pa pot nadeljevali do Rudnega, kjer nas je cakal prevoz do Zeleznikov.

Imeli smo sreco, ker je bila polna luna in se je res videlo kot podnevi. Zjutraj smo videli lep soncni vzhod in se lepsi zahod lune, ki je kot ogromna krogla zasla za Triglav. Ker smo hodili celo noc, se mi je seveda zjutraj to zacelo poznat. Nekaj casa sem hodil kot, da bi bil pijan in skoraj stoje zaspal. Ni za govorit, kako lepo sem spal tisto noc ;)

Tehnicni podatki:

Dolzina trase 25km, 1596 m vzpona in 1236 m spusta. Cas pohoda 10 ur. Cas hoje 8 ur.

Kaj in kako je bilo v 2008

2009-01-05T21:39:00.013+01:00

Leto 2008 je mimo. Ostali so lepi spomini. Najbolj sportno leto mojega zivljenja do sedaj. V zacetku leta sem bil po decembru 2007 seveda pol energije, tako kot sem tu sedaj ;) Nabiral sem tekaske kilometre in se pripravljal na moj prvi polmaraton marca v Sezani (klik, klik). In tu se mi je prvic zalomilo. V predprijavi sem ze placal startnino, potem pa fasal angino. In tako sem zamudil Kraski maraton. Seveda sem tezko pricakoval tudi toplo vreme, da lahko sedem na bicikel. Nabavil sem si nova pedala, cevlje in gume. Dostikrat sem se tudi zbal, da me bo, preden se ogreje itak lahko ze vse skupaj minilo. Nekaj resnice je tudi v tem. Aprila sem namrec nabavil specialko in se cist zaljubil vanjo. Tako, da sem potem v celem letu vecino casa prezivel na njej in ne na gorcu.

Maja sem se udelezil teka trojk. Nastopili smo kot mesana trojka (Helena, Matjaz in jaz). Zasedli smo zelo dobro 34 mesto med 366 trojkami. Cez 1 teden sem sel teci se 10ko v Radence. Super, vendar vroce. Tu se je potem moja tekaska sezona za nekaj casa ustavila. Nastopil sem se na Maratonu Franja in debitiral s polurnim zaostankom za prvo uvrscenim. V sredini julija sem nastopil se na kolesarski tekmi za Zlato cipko v Zeleznikih. Vzpon na Sorisko planino. Fesjt smo svical ;)

Konec julija, sem se udelezil ene ture s skupino kolesarjev, ki sem jih dobil na www.bicikel.com. Sli smo iz Ljubljane preko Tolmina do Vrsica in potem mimi Jesenic nazaj v Ljubljano (klik). To je bil en vecjih izivov prejsnega leta. Slabih 290 kilometrov in vec kot 10 ur voznje v enem dnevu. Ni za pravit, kako je bolel predel na katerem sedis :) Sredi avgusta sem sel pa se na Maraton po dezeli Cvicka. Tudi kar lustna zadeva.

V zacetku septembra sem se zacel koncentrirati na priprave za Ljubljanski maraton. Da koncno odtecem svoj prvi polmaraton. Pa ga nisem, ker sem sredi meseca povozil macka in se pri tem konkretno razbil (klik). To se mi je zgodilo en dan pred nacrtovanim nastopom na triatlonu nz Bledu. Poleg pocene celade, poskodb kolesa in raznih odrgnin po telesu, sem ugotovil se, da mi nekaj manjka v telesu. Dobil sem prepoved sporatnja do konca meseca. Z oktobrom sem spet zacel teci in kolesariti, vendar zelo uizi in tako je sel se en polmaraton mimo. Take mamo. Izzivi so vseeno ostali do konca leta. Podreti sem moral svoj tekaski rekord iz 2007. In sem ga :)

Ni mi pa uspelo, da bi bil "sportno aktiven" 50% leta oz. 183 dni.

Malo statistike:

KOLO

Prevozena dolzina: 5773.4 kilometrov

Prevozena visinska razlia: 69035 metrov

Skupen cas voznje: 222:40:26

Najdaljsa tura: 286.9 km (LJ - Vrsic - LJ)

Najdaljsi cas voznje: 10:35:45 (LJ - Vrsic - LJ)

Max. hitrost: 77.47 km/h (Soriska planina - Sorica)

Max. povprecna hitrost: 35.75 km/h (Maraton po dezeli Cvicka)

Povprecna hitrost: 25.93 km/h

Povprecna dolzina ture: 62.08 km

Povprecni cas ture : 2:23:40

TEK

Pretecena dolzina: 745.22 km

Skupen cas teka: 72:25:59

Povprecna hitrost: 10.29 km/h

Povprecna dolzina teka: 8.67km

Povprecni cas teka: 0:50:32

Ena vecjih zelja za 2009 je, da koncno pretecem polamraton. Ce bo prav, ze marca v Sezani. Skratka upam, da se bom lahko cimvec sportno udejstvoval tudi letos.

Ko enkrat pades notr, je gotovo. No way back ;)

Diagnoza in kako naprej

2008-12-04T20:01:00.003+01:00

Tako je to. Septembra, ko sem dozivel nesreco (klik) s kolesom in zato sem moral 2 noci preziveti v klinicnem centru. Do tega je prislo zaradi udarca, ki sem ga dobil v desno ledvico. Problem je v tem, da mi zdravniki na ultrazvoku niso videli - dobili leve ledvice. Naslednji dan, ko sem se bil v bolnicnici, sem sel se enkrat na preiskavo in leve ledvice se kar niso dobili. Seveda nobenemu ni bilo nic jasno. Leta 1986 so mi odstranili del vranice. Leva ledvica pa se nahaja takoj ob vranici (klik). Nekako ti, da misliti, da bi morali takrat zdravniki videti, ce mi leva ledvica manjka. Zato je moja osebna zdravnica pisala v sempetersko bolnisnico za izvide in opisala primer. Odgovor je bil seveda, da sem se najbrz rodil brez. Seveda pa tega nihce natanko ne ve. Rezultat je bil tak, da mi je osebna zdravnica prepovedala sportanje. Kolesarjenje ni problematicno, vendar pa naj bi tekel samo se za uzitek. Jaz pa imam zeljo preteci se kak polmaraton in kaksno drugo tekmo. Zato sem sel kasneje do nje, da me je poslala na pregled k zdravniku, ki je specialist za ledvice.
Zato sem prejsni teden sel na pregled v klinicni center, na oddelek za Nefrologijo. Zdravnik mi je dejal, da je mozno, da mi je ledvica tarat tudi odmrla. WTF??? Ce bi mi odmrla bi mi najbrz zgnila in potem bi imel ziher kake tezave in se kaj. Dejansko me to nekako niti ne briga vec. Sprijaznil sem se, da imam samo desno ledvico in to je to. Do specijalista sem sel dejansko samo zato, da mi razlozi, kako to vpliva na moje fizicne aktivnosti. Povedal mi je, da polmaraton lahko odtecem, vec pa ne. Tudi on je potrdil, da kolesarjenje sploh ni problematicno. Prepovedal mi je se gorsko kolesarjenje, kontaktne sporte . . . Vse to pa zato, ker imam samo eno ledvico in v primeru, da si jo poskodujem, sem brez. To pa pomeni, da sem na dializi :(
Ker je ze premraz za kolo, zdaj veselo nabiram tekaske kilometre. Upam, da bo december mesec v katerem bom pretekel navjec kilometrov letos. Zacel sem zelo dobro, tako, da mi manjka se dobrih 81 kilometrov pa bo ;)

Mraz

2008-11-23T16:25:00.010+01:00

Zima je tu in z njo mraz :(

Nic kaj fajn, vsaj zame ne. Pocasi ugotavljam, da je najbrz sezona kolesarjenja za letos mimo. Danes sem sicer se bil na kolesu, vendar nic kaj fajn. Po soncu je se vredu, ko se pa vozis po kaksni dolini, ki je sencna in je temperatura blizu ledisca ali manj pa niti ni vec pravega uzitka. Mogoce se kak dan, ce bo temperatura cez 5 stopinj, drugace, je pa za letos konec s tem hobijem.

Hvala bogu, da se da po mrazu vsaj tect :)

Dejansko ze od zacetka oktobra malo tecem in nabiram kondicijo. Tocno se ne vem za kaj, vendar bo najbrz enkrat prisla prav. Ker imam se prepoved zdravnice, seveda tecem se bolj uizi. V sredo imam pregled in potem pricakujem, da mi da zdravnica zeleno luc. Dejansko mi kar pase teci, glede na to, da poleti nisem nic. Zdaj, ko imam super truper uro lahko vedno po treningu pogledam tudi visinski graf. Fajn zadeva. Skoda, da sem jo nabavil sele tako pozno, ker drugace bi imel ze kar nekaj lepih grafov.

Tu sta dva tekaska grafa:

Petrovo Brdo (804) - Hoba (623) - Kup (1046) - Petrovo Brdo

Petrovo Brdo (804) - Sorica (924)- Petrovo Brdo

Show must go on

2008-10-08T18:53:00.006+02:00

Ko se clovek navadi tega, da je sportno aktiven se mu to ob daljsi pavzi seveda zacne hitro poznati. Tudi meni se je zacelo. Pomankanje pac.

Zato sem zacel v zacetku oktobra, po slabih treh tednih pavze, teci. Lepo pocasi in uizi. Vse to pa zato, ker se nisem dobil narocene celade. Ker je niso imeli niti v tovarni, kjer jih delajo sem jo cakal kar lep cas.
Vmes sem dal popraviti se kolo. Zravnali so mi zadnji obroc, zobnik na gonilki in namestili nove gume. Najcenejse Continentalke. Kasneje sem klical v trgovino in prodajalcu pojamral, da se bojim, da mi omenjene gume ne bodo zdrzale niti cele sezone. Rekel mi je, da boljsa kot je guma, manj zdrzi in je bolj obcutljiva na defekte. Zato sem se odlocil, da bom namescene gume kar obdrzal ter nikoli vec nabavil dragih in dobrih gum.
Danes pa je koncno napocil dan, ko sem dobil novo celado.

Seveda sem sel takoj na bicikel, da vidim, ce se znam goniti. Znam ;) Precej se mi tudi pozna na kondiciji, saj je minilo skoraj 4 tedne od zadnje fure. Nic ne de, pred nami je kar nekaj lepih dni in kmalu bo tudi kondicij anazaj prisla ;)

Procent obremenitve

2008-09-28T18:27:00.003+02:00

Vsakdo, ki se ukvarja s sportom in ima merilec srcnega utripa ve, da je dobro trenirati v dolocenih obmocjih obremenitve. Razlicne obremenitve, so dobre za razlicne stvari. Ker imam tudi sam merilec srcnega utripa in sem si do sedaj po svoje razlagal % maximalnega srcnega utripa(Max HR), je pomoje dobro, da povem v cemu je fora.

Vecina, ki ima pulz uro in se ukvarja s sportom ve, da je Max HR priblizno enak 220 - leta startosti osebe. Najbolje je seveda, ce sam prides do tega podatka. To storis tako, da gres npr. teci na stadion. Vsak krog teces hitreje in gres do konca. Dokler pac zdrzis. S tem najverjetneje dosezes svoj Max HR.

Najbolj zdravo je trenirati v obmocju 70% - 80% Max HR.

1.Območje nizke intenzivnosti
50%-60%
Primerno za začetnike in tiste, ki nekaj časa niso vadili, sicer pa je intenzivnost v tem območju prenizka, da bi vodila k vidnejšemu napredku.

2.Območje reguliranja telesne teže
60%-70%
To območje obremenitve je najprimernejše za shujševalne programe in vzdrževanje mišičnega tonusa, saj prihaja 65% porabljenih kalorij iz maščobnih zalog. Pripomore k izboljšanju delovanja srčno-žilnega sistema in vzdrževanju srca. Tudi vrhunski športniki morajo del svojega treninga opraviti v tem območju, ko pričnejo z izgradnjo bazične pripravljenosti. Primerno za regeneracijski tek.

3.Aerobno območje
70%-80%
Če je vaš cilj imeti popolnoma zdravo srce, se ob tem še dobro počutiti in izgledati športno, je to območje primerno za vas. Izboljšuje cirkulacijo krvi in dihanje, odlično območje za kurjenje maščob, okrepitev mišic, izboljšanje samozavesti in splošen dvig telesnih sposobnosti. Če so vaš cilj pogostejši nastopi na rekreativnih tekaških prireditvah, boste trenirali pretežno na tem nivoju obremenitve. Tak trening izvajamo nekajkrat tedensko, toda le za "lažjimi" dnevi ali v toku ene vadbene enote le za krajši čas.

4.Anaerobno območje I.
80%-90%
Tek za športne tekmovalne nastope, primeren le za posameznike, ki so na poti do tega nivoja že dosegli tako dober fizični videz, kakor tudi razvili zdravo srce. Športnik je v času treninga v tem območju srčnega utripa poln hitrosti, pa tudi vzdržljivosti in ima obenem veliko sposobnost ekonomičnega gibanja.Smisel treninga na tem nivoju je pripeljati telo v stanje največje pripravljenosti za tekmovalni nastop. Trenirajte v tem območju v krajših časovnih intervalih maksimalno 2-3 krat tedensko.

5.Anaerobno območje II.
90%-100%
Območje maksimalne intenzivnosti napora, izboljšuje tekmovalne sposobnosti športnika. Velika možnost pojava raznih poškodb, zato ne vadite v tem območju, če niste tekmovalni športnik.

Moj Max HR je 198. Po zdravi kmecki pameti, sem si iz tega podatka zracunal, da pri meni 70 %- 80% Max HR pomeni 139 - 158 utripov/minuto.

V resnici, pa je za tocen izracun potrebno vedeti se minimalni srcni pulz(Min HR).

Primer:
Max HR: 198
Min HR: 45

70% obremenitev: ((Max-Min)*0.7) + Min = 152 utripov/min
80% obremenitev: ((Max-Min)*0.8) + Min = 167 utripov/min

Razlika med starim izracunom (139 - 158) in novim (152 - 167) je ocitna.

To se mi zdi kar pomemben podatek, ker sem se jaz pri teku tezko drzal pod 80% obremenitvijo. Po novem izracunu, imam pa itak se malo fore(9 utripov/min). Vsak, ki ima pulz uro ve, da ze , ce gres po stopnicah gor imas takoj 120 pulza ;)

Link do kalkulatorja za izracun vseh obmocij : klik

Celada resuje zivljenje

2008-09-12T20:00:00.013+02:00

Danes sem pa dozivel prvo resnejso nesreco s kolesom. Pri hitrosti malo cez 40km/h mi je pod kolo pritekel macek in jaz sem letel cez balanco. Celada res resuje zivljenje. Ce je nebi imel, ne vem kaj bi bilo. Odrgnine, buske in poskodbe kolesa, so sicer nastale, vendar glava je pa cela.

Bom pa moral kupiti novo celado in ne bom vec imel Rasta celade :(

V nedeljo me je zacelo boleti na desni strani pod rebri. Zato sem v ponedeljek sel na urgenco v klinicni center (KC). Vzeli so mi kri, mi slikali bolece mesto in poslali na ultra zvok. Ugotovili so, da imam udarjeno desno ledvico. Niti avta mi niso pustili peljati do doma. Ostati sem moral tam, na travmatoloski kliniki.

Po dveh slabo prespanih noceh so me pustili domov. Zdaj sem na bolniski in imam prepoved kolesarjenja in teka. Kolesarit bom baje lahko zacel ze v zacetku oktobra :) , teci pa malo kasneje.
Takle mamo ;)

Tri doline

2008-09-07T19:37:00.002+02:00

Danes zjutraj sem se odpravil na izlet. Prva dolina je bila Baska Grapa. Startal sem doma, se spustil do Grahovega ob Baci, nato pa vzpon do Bukovega in od tu naprej v Cerkno. Tu sem zavil proti smuciscu Cerkno, Crni Vrh. Povzpel sem se do parkirisca "Pocivalo" in se spustil do Hotavelj in naprej v mojo drugo dolino, Poljansko dolino. V Gorenji vasi sem se ustavil in si na crpalki kupil nekaj za pod zob. Ker ni bilo sendvicev, sem pristal na Snickersu in Marsu. Vse skupaj pa sem zalil s mrzlo Cockto. Nato pa gas naprej do Poljan in vzpon na Stari Vrh. Od tu sem se spustil proti Bukovici, kjer sem prisel v mojo tretjo dolino, Selsko dolino. Ker se mi je mudilo domov na kosilo, sem jo hitro mahnil proti Zeleznikom in naprej do Podrosta. Tu je sledila se zadnja "smetana" izleta. Vzpon do Sorice. Dejansko niti ni bila to taka smetana kot se slisi, ker sem bil ze zelo zmatran in sem le s tezavo prigonil do krizisca za Petrovo Brdo. Od tu naprej pa ni bilo kakih posebnosti, razen tega, da sem komaj se gonil ;)
Ce odmislim utrujenost proti koncu izleta, je bila to ena lepsih tur, ki sem jih odvozil letos. Priporocam :)

Statisticni podatki:
115.5 km
2318 m visincev
5:05:51 voznje

Euro Plus juris na Vrsic 2008

2008-08-31T19:55:00.005+02:00

Ker je leto naokoli, smo se odlocili, da v sredo izvedemo drugi Euro Plus juris na Vrsic. Kljub odsotnosti dveh sodelavcev, ki sta se udelezila lanskega jurisa nas je bilo letos nekoliko vec kot lani. Ker bo lanskoletni zmagovalec kmalu odsel delati v drugo firmo, je bilo potrebno narediti vse, da se obdrzi "rumena majica" v firmi. Ker sem letos najvec kolesaril od vseh sodelujocih, sploh nisem imel pomislekov kdo bo zmagal. Seveda sem ze na dan dogodka prisel v sluzbo z rumeno majico, tako, da sem sodelavce psiholosko pripravil na to, da bom dal vse od sebe zmagam. Seveda smo prve 3 kilometre gonili cisto uizi. Ko pa smo prisli do klanca, se je zacelo zares. Vsaj zame ;)
Takoj sem vstal in pobegnil "glavnini". Dejansko me niti nihce ni poskusil loviti. Nekje v cetrti serpentini sem se odlocil, da grem naprej uizi, ker me itak nihce ne bo ujel. In res sem sel . A glej ga zlomka, kmalu sem ujel se enega tipa na specialki in to je bilo to. Nic vec heca ampak samo se gasa za njim. Hitro sem ugotovil, da je prehiter zame vendar tempa nisem zmanjsal. Klance sem premagoval po svojih zmoznostih. Od zacetka klanca - pri mostu, do table Vrsic, sem porabil 45 minut. Ker vem kje je leteci start tekmovanja Juris na Vrsic, sem si zracunal koliko bi teoreticno porabil do vrha, na tekmi, ce bi vozil z istim tempom. Tekmo naj bi po izracunih prevozil v priblizno 49ih minutah. Seveda bomo to videli, ko se je enkrat udelezim.

6. Maraton po deželi Cvička

2008-08-17T19:31:00.007+02:00

Danes je prisla spet na vrsto ena tekma, tako, da sem se lahko gnal cez meje normale ;)
Tekma se imenuje Maraton po dezeli Cvicka.
Poteka na trasi Kostanjevica na Krki - Karlče - Podbočje - Šutna - Velike Malence - Krška Vas - Cerklje - Mraševo - Križaj - Drnovo - Krško - Impoljca - Studenc - Raka - Smednik - Dobrava pri Škocjanu - Draga - Dolnji Maharovec Šentjernej - Prekopa - Kostanjevica na Krki.
Dokaj ravninska tekma, z enim daljsim klancem.

Ze v sredo sem sel v te kraje, da sem si ogledal traso in vedel kje "napasti ".
Ko sem prisel v Kostanjevico na Krki in se oblekel in pripravil bicikel, sem se sel prvo prijaviti. Potem sem sel se pogledati kje je start. Ko mi je redar povedal kje je start, sem sel se po vodo. Cez nekaj sekund je pocilo. Predrlo mi je gumo, ki sem jo namontiral vceraj in to po manj kot enem prevozenem kilometru.
Start je bil za spremljevalnim avtomobilom in tako zaprta voznja je trajala prvih 50km, do edinega daljsega in hudega klanca. Enkrat do tu sem celo bil v pobegli skupini 6ih kolesarjev. Potem pa se je zacelo zares. Letelo je in letelo. Po cesti je bilo se veliko peska od neurij, ki so tu divjala v petek. Vodilna skupina mi je seveda usla. Vseeno sem do vrha vzpona in potem do konca spusta obdrzal kar dobro pozicijo. Potem pa so prisli kolesarji Adrie. Nekaj casa sem se vlekel kolono in ji nato se precej casa sledil. Potem pa je postalo prehudo, ker nisem mogel vec drzati tempa 45km/h in sem izpadel iz grupe. Nic kaj prijetno, ker sem ob pogledu nazaj ugotovil, da ni nobene grupe oz. kolesarja v blizini. Kmalu sem opazil, da je iz grupe izpadel se en kolesar. Le-ta me je pocakal. Ko sem ga ujel sva se malo pogovorila. Rekel je, da naju caka se zadnjih 18 peklenskih kilometrov. Jaz sem mu rekel, da itak ne bo sile, ker se bova menjavala in bova cisto brez problema prisla do konca. Nekaj casa je res zgledalo tako, potem sem pa spoznal, da se v zavetrju komaj gonim :)
Vseeno sva sodelovala do konca in skupaj prisla v cilj. Za zmagovalcem sva zaostala 6.5 minut.
Celotno traso 89.5 km dolzine sem tako prevozil v 2:31:25 oz. s povpecno hitrostjo 35.46 km/h.

Vrsic + Mangart

2008-08-04T20:33:00.007+02:00

Vceraj sva sla s sodelavcem na eno turo. Start je bil v Kranjski Gori nato pa preko Vrsica v Trento in naprej v Log pod Mangartom. Od tu je sledil vzpon na Mangart potem pa spust nazaj in preko Predela, Trbiza in Ratec nazaj v Kranjsko Goro.
Super je bilo.

Statisticni podatki:
110.6 km
2762 m visincev
5:49:52 voznje

Ljubljana - Vrsic - Ljubljana

2008-07-31T14:00:00.005+02:00

Vceraj sem prevozil najbrz svojo najdaljso turo letos.
Startali smo na Dolgem mostu v Ljubljani, nato pa mimo Vrhnike, Logatca, Godovica, Idrije do Tolmina. Od tu pa do Kobarida, Bovca, Trente na Vrsic. Sledil je spust do Kranjske Gore, nato pa naprej do Jesenic, Zirovnice, Begunj, Trzica, Golnika Kranja in koncno v Ljubljano. Od Idrije do Golnika smo vozili po trasi DOS-a.

Slike 1
Slike 2
Slike 3

Statisticni podatki:
286.9 km
2704 m visincev
10:35:45 voznje

Stari Vrh in Crni vrh

2008-07-20T20:28:00.007+02:00

V sredo sva sla s sodelavcem na Stari Vrh. Sla sva s Poljanske doline do Starega Vrha, nato pa spust v Selsko dolino in nazaj v Skofjo loko. Ce odmislim, da sem imel iz Ljubljane do Poljan bocni veter, je bilo zelo lepo.
Zato sem moral v cetrtek iti se sam en giro. Sel sem iz Ljubljane do Polhovega Gradca, od tu pa do Crnega Vrha. Zelo lepa tura in super razgled.

10. Kolesarska dirka za Zlato cipko

2008-07-20T19:48:00.006+02:00

V soboto 12.7. je bila na sporedu 10. kolesarska dirka za Zlato cipko. Ker je to najblizja tekma okoli mojega domacega kraja sem se jo seveda zelel udeleziti. In res sem se je. Trasa je dolga 21 kilometrov. Cas se meri samo zadnjih 14 kilometrov. Vzpon pa traja zadnjih 10 kilometrov.

Zjutraj sem sel od doma s kolesom direkt v Zeleznike. Tam sem se prijavil in ker sem imel se dovolj casa se na kavo.

Seveda sem pred samo tekmo sel odvozit se par kilometrov, da sem se malo ogrel. Nato pa se je ob 10:00 zacelo. Zaprta voznja je bila vse do Zalega loga. Od tu naprej pa gas. Dejansko niti nismo leteli tako hitro kot sem misli,l da bo slo. Kmalu sem ugotovil, da s tistim nebi nic pridobili, ker v Podrostu se je sele zacelo zares. Tu se je zacel prvi klanec. Groza. Ko priletis s hitrostjo malo cez 30km/h v 10% klanec, te zelo hitro zabije. Hitrost je padla na 20, nato pa se nizje. Potem sem se nekako vlekel do Sorice. Tu je sledilo slab kilometer bolj polozne ceste, da sem spet malo lazje zadihal potem pa spet v klanec. Mislil sem, da bo tu, ker poznam klanec slo lazje, pa ni. Se tezje je postalo. Komaj sem se vlekel proti Soriski planini. Ce nebi bila to tekma in se drugih tekmovalcev bi se najbrz ustavil. Na tekmi se pa to ne spodobi glih. Pocasi sem odsteval metre, ki so me se locili do cilja.
Po dobrih 46ih minutah sem le prilezel do konca. Se pravi s casom 46:22 sem dosegel 45. mesto med 115-imi udelezenci. Za zmagovalcem sem zaostal slabih 10 mnut.

Kaj cloveku hodi po glavi med tako tekmo nebi opisoval. Preklinjal sem toliko kot ze dolgo ne in si obljubil, da na kaj takega nikoli vec ne grem. Seveda sem potem cez 3 dni ze gledal, katera bo naslednja tekma ;)

27. Maraton Franja

2008-06-16T21:10:00.003+02:00

Zacelo se je ze konec maja, ko sem se prijavil na to prireditev. Napetost oz. pricakovanje pa se je dan za dnem stopnjevalo. Zadnji teden seveda najbolj. V nacrtu sem imel tudi to, da bom jedel testenine vsak dan, da bom le imel dovolj moci na dan prireditve. Tega se seveda nisem cisto drzal, saj sem se spomnil tega sele sredi tedna. Tudi potem nisem jedel tako kot sem imel v nacrtu. Nekajkrat mi je pa le uspelo.

V soboto popoldne sem sel dvigniti startno stevilko in vrecko s stvarmi, ki so nam jih namenili sponzorji. V vrecki je bilo poleg startne stevilke in cipa se : 2 bidona za pijaco, piskoti, robcki, rokavice, rokavcki, gel za pojest, 4 geli za ogrevanje in sklepe, 2 popusta za Hervis, popust za Namo, boni za jest in pit, svincnik, diseca smrekca za v avto in se veliko papirnatih reklam.
Ko sem prisel domov, sem zacel pakirati stvari, ki jih bom potreboval naslednji dan. Skrbno sem spremljal tudi vremensko napoved. Res, da ni bilo napovedanih padavin, je pa bilo napovedano dokaj mrzlo jutro. Poleg dresa, sem zato vzel se vetrovko in rokavcke. Seveda sem se opremil tudi z zadostno kolicino cokoladk za med tekmo in pijaco.
Zadnji vecer sem jedel kus-kus s tuno. Ko sem se v nedeljo zjutraj zbudil, sem si spet pripravil to. Vendar ni bilo pravega apetita, zato sem polovico vrgel stran. Vzel sem se sok za pred tekmo in pocasi odsel v BTC. Kako uro in pol pred tekmo sem bil ze na parkiriscu in se pripravljal na "nastop". Bilo je res dokaj hladno. Ko pa se je prikazalo sonce je bilo kar vredu. Pocakal sem se Bostjana, da pride. Potem sva pocasi odsla v starno vrsto.
Bila sva dokaj na zacetku, pomoje manj kot 100 metrov za startno crto. Potem je seveda sledilo se kakih 45 minut cakanja na start. Pred startom so nas ogovorili se pomembnezi, kot so minister Brucan in zupan Jankovic.
Ob 9:00 pa se je zacelo to, kar sem tako dolgo cakal, Maraton Franja 2008. Start je bil leteci in to na Brezovici. Do tam je pred nami vozil avto, ki je drzal kolono. Prijavljenih je bilo okoli 1700 ljudi. Guzva je bila seveda velika in s tem tudi moznosti, da pride do kaksne nesrece. Z veliko pazljivosti je se kar slo. Prvic se je resno zabasalo pred magistratom, kjer popravljajo cesto in se je vsa mnozica kolesarjev zacela guzvati skozi slabe 4 metre sirine ceste. Potem je sledilo tromostovje in Copova, na koncu katere, se je pred prihodom na Slovensko cesto spet rahlo zaguzvalo. Ko smo prisli na Slovesnko, pa samo gas gas gas. Seveda je bilo kmalu konec veselja, ker sem prisel nazaj za avtomobile organizatorja. Potem je slo pocasi do Brezovice, kjer je bil pri OMV crpalki leteci start.
Dobesedno je bil leteci, saj smo proti Vrhniki leteli 50km/h in vec. Res nepopisno. Kot horda podivjanih bikov ;)
V Vrhiniki je bilo seveda tega konec, saj smo prisli do prvega vzpona. Ko sem sel en teden nazaj po Vrhniskem klancu navzgor, sem sel od zacetka priblizno 20km/h in kasneje 25km/h. Tako, da sem imel priblizno obcutek, kako se gre tu gor. Izkazalo se je, da se malo oz. kar precej motim. Leteli smo cez 25km/h ze v zacetku klanca, kasneje pa blizu 30km/h. Res hudi frajerji, pred nami pa se vec kot 120 kilometrov trase. Seveda hitrost ni nic popustila in do Godovica smo leteli ko strele. Zaceli so se tudi padci in nesrece, v katerih pa k sreci nisem bil udelezen. Vseeno, pa dobis malo grenkega priokusa, ko vidis take stvari. Z Godovica do Idrije in naprej do odcepa za Cerkno je letelo. Res, ni da ni. Na polno in gas.

Po odcepu smo se malo umirili in vsak je skoraj pojedel kako cokoladko. Potem pa naprej skozi Cerkno in v najhujsi klanec na trasi, vzpon na Kladje. Itak sem sel hitreje, kot prejsnikrat, ko ni bilo tekme. Cutil sem pa ze, da je za menoj ze vec kot pol maratona. V glavo sem si dal, da je pac zdaj na vrsti 6 kilometrov malo hujsega napora.

Ko sem prisel do vrha me je v eno nogo prijel krc. Res nic kaj prijetno. Ker je bila tam okrepcevalnica, sem hitro vzel pomaranco jo vgriznil, si oblekel vetrovko in se odpeljal naprej. Spet je bil na vrsti spust in divjanje. Ker pa nisem glih pravi norec za spuste, sem seveda na obeh spustih zgubil precej pozicij. Letelo je pa seveda vseeno. Potem pa so prisli na dan prvi znaki izcrpanosti. Cakal sem samo se konec. Od Gorenje vasi naprej, sem se lahko samo se slepal v grupi.

Vseeno pa sem nekako pocasi prisel do zacetka grupe. Ko se je se zadnji pred menoj zmatral in ni mogel vec vleci kolone, sem prisel na vrsto jaz. Res mi ni bilo do tega, ker sem bil ze precej svoh. Tip se je umaknil in se zacel nek dreti, da moram vleci. Seveda nisem hotel razocarati skupine, zato sem gonil z isto hitrostjo, kot do takrat se naprej. Malo cez 40km/h. Seveda sem se zelo mucil pri vsem skupaj. In glej ga zlomka, ko sem cez par 100 metrov pogledal nazaj, sem usel grupi oz. mi ni mogla slediti. Res cel f..k. Ful sem se brezveze matral in kuril, a oni mi niso sledili. Nic ane. Zmanjsal sem tempo in pocakal grupo da me dohiti in malo prehiti. Nato sem se vkljucil nazaj in vozil samo se v sredini grupe. Seveda po toliko prevozenih kilometrih vsak najmanjsi klanec postane tezak. Tisti v Skofji loki, je se kar bil no. Prevozil sem ga brez vecjih tezav.

Kmalu izven Skofje loke sem pojedel se gel, ker sem res postajal vedno bolj brez moci. Saj je pomagal, vendar ne dolgo. Od Vodic proti Tacnu sem samo se zguboval pozicije. Na koncu sem se padel iz grupe in sem ostal sam in zacel se bolj zgubljati. Naprej proti Tacnu in po nemski cesti do Crnuc, smo bili samo se 4 kolesarj v grupi. Tako priblizno je bilo potem vse do konca. V Bezigradu smo "pobrali" se enega, ki se je tudi malo zgubil in sam kolesaril, ter ga odslepali do konca. Potem pa po Smartinski in desno v BTC. Ko sem zagledal ciljno crto sem bil najbrz eden najbolj srecnih ljudi tam. Res mi je pasalo, da je vsega konec, ker sem se dejansko zadnjih 50 kilometrov kar precej namucil. Ko prides enkrat na cilj to seveda hitro pozabis.

Ker smo ga celo pot zgali do konca, seveda ni bilo casa za postanke in ostalo. Pojedel sem komaj 2 cokoladki, ki sem jih imel s seboj in popil samo slaba 2 litra tekocine. Ni bilo casa za vec.
Takoj, po prihodu v cilj, z rezultatom niti nisem bil najbolj zadovoljen. Ko pa sem kasneje ugotovil, da sem ciljno crto prevozil kot 348-ti med 1657-imi oz. slabe pol ure za zmagovalcem, sem spremenil mnenje. Ce pomislim, da imam v celotni kolesarski "karieri" prevozenih manj kilometrov kot slaba polovica kolesarjev na Franji v letosnji sezoni, sem dosegel dejasko zelo dober rezultat. Bil sem slabe pol ure pocasnejsi od cloveka, ki se ukvarja s kolesarstvom najbrz ze vec kot 15 let.
To mi da misliti in sem kar malo ponosen na rezultat :)
Celotno traso sem tako prevozil v 4:34:02 oz. povprecno hitrostjo 34.76km/h. Del, ki se casovno meri, pa v 3:56:45 oz. povprecno 36.11km/h.

Poleg enkratnega dozivetja, anrenalina in vsega ostalega lepega, kar sem dozivel na maratonu, pa seveda ni vse tako lepo kot je videt. Veliko ljudi je prevec nepazljivih in zaradi tega pride do nesrec. Veliko sem jih videl in se jim izognil. Videti kolesarjaj na tlek, vsega odrsanega, ni ravno prijetno. Zato je pa to en velik minus, ki mi bo ostal v spominu na Franjo. Bomo videli, ce do drugega leta vse to pozabim oz. odmislim, se mogoce zopet prijavim. Za rezltat pa mislim, da ga bom zelo tezko popravil, ce se kdaj grem.

Maraton Franja - live

2008-06-12T19:39:00.005+02:00

V nedeljo je maraton Franja, in tu sta dve kameri, na katerih se nas bo videlo:

- priblizno ob 10:00 Vrhniski klanec (tu bo se guzva)
- priblizno ob 11:00 pa Godovic (tu se bo pa mogce ze bolj locilo posameznike)

RAAM 2008 - live

2008-06-09T21:42:00.005+02:00

Slika Jureta Robica v zivo:
http://www.jurerobic.net/

Trenutni rezultati:
http://stats.raceacrossamerica.org/2008/reports/overview.html

Se en intervju med dirko ;)
http://www.youtube.com/watch?v=NtOj1HMMsbE

Maraton Franja - Generalka

2008-06-09T16:54:00.003+02:00

Vceraj sva sla z Bostjanom prevoziti traso Maratona Franja. Zaradi prometa sva se izognila delu od BTC-ja pa do Vrhnike.

Startala sva iz Skofje Loke, do Vodic, Tacna, Dobrove, Horjula, Vrhnike. Tu je prisel na vrsto prvi pravi klanec, Vrhniski klanec. Nekje med Tacnom in Vrhniko sem imel ze malo krize, ker so me bolele noge. Tu v vrhniskem klancu, se mi je pa kot zgleda odprlo. Potem sva letela mimo Logatca, Kalc do Godovica. Sledil je spust do Idrije in potem prvi postanek na crpalki. Vsak je pojedel eno cokolado in malo popil.
Do tu sva imela povprecno hitrost priblizno 32.8 km/h.
Nekje v Spodnji Idriji naju je ujel dez. Dokler ni treba zavirati in ni hudih ovinkov gre, v nasprotnem primeru pa je zelo mozno, da ti spodrsne. Dez je trajal pomoje kakih 15 minut, potem pa je bilo spet vredu. Vzpon do Kladij se je kot pricakovano izkazal za tezjega od vrhniskega klanca. Vseeno, sva ga prevozila brez vecjih tezav.
Povprecna hitrost pa nama je do vrha padla na priblizno 29.8 km/h.
Sledil je spust proti Gorenji vasi, nato pa gas naprej proti Skofji Loki.

V zacetku, od Loke do Vodic, in kasneje po poljanski dolini sva imela se celni veter. Skoda, ker bi v nasprotnem primeru imela se malo boljsi cas.

Kakorkoli, progo v dolzini 154.71 km sva prevozila v casu 5:03:01, oz. s povprecno hitrostjo 30.6 km/h.
Nekako kar zadovoljiv cas. V nedeljo bomo pa videli, koliko leti na dirki ;)

Mille Miglia

2008-06-01T20:51:00.004+02:00

Mille Miglia je bila avtomobilisticna dirka, ki je med letoma 1927 in 1957 potekala v Italiji in je bila med letoma 1953 in 1957 tudi del Svetovnega prvenstva sportnih dirkalnikov.

Danes pa je padla moja prva Mille Miglia oz. prva prevozena milija v letosnjem letu.

Zie Daks Challenge #1

2008-05-30T21:44:00.008+02:00

Ze dolgo casa nazaj sem prisel na misel in si izmislil turo okrog, ki gre priblizno okoli Triglavskega narodnega parka. Pogoj je bil, da je tura v celoti asvaltirana, zato da je prevozna s specialko. Start in cilj je seveda v isti tocki. V mojem primeru je to Petrovo Brdo ;)

Tura je pa sledeca:

Petrovo Brdo - Bohinjska Bistrica - Bled - Jesenice - Kranjska Gora - Vrsic - Bovec - Kobarid - Tolmin - Petrovo Brdo

Dolzina ture je priblizno 200km in pomoje vsaj 2000m visincev. Dejansko dolzino in visince bom napisal, ko bo tura prevozena.

Seveda sem takoj nasel kandidata za to turo. Ideja je bila, da jo odpeljemo v jeseni, ko bomo polni kondicije. Ker pa se bliza maraton Franja in se nimamo prevozene razdalje, ki se jo vozi tam, je zelo mozno, da jo odpeljemo se pred 15-im junijem.

28. Maraton treh src

2008-05-19T19:48:00.002+02:00

Ta vikend sem se spet imel lepo, saj sem sel teci na Maraton treh src v Radence.
Prvo so startali tapravi tekac, se pravi polmaratonci in maratonci, kasneje pa se mi. Ko pa je pocila pistola, je slo zares. Pognal sem se, ko svinja v koruzo in prehiteval vse po vrsti. Kmalu sem obcutil, da bo tek kar tezak, saj je bilo precej toplo in zelo vlazno ozracje. Prve 4 km sem pretekel v dobrih 18ih minutah. Dober cas, ni kaj. Kmalu po pretecenih 5ih kilometrih, pa sem prisel do spoznanja, da sem prehitro startal. Postal sem utrujen in komaj sem se tekel. Veliko tekmovalcev, ki sem jih prej tako veselo in ponosno prehitel, me je prehitelo nazaj. Smotan obcutek. Na vsaki okrepcevalnici sem nekaj vzel. Od limone, grenivke, vode pa do mokre gobice. Nic mi ni vec pomagalo. Mislil sem celo, da bi se ustavil, vendar ker sem tak kot sem, se nisem in sem se vlekel naprej. Vsak kilometer sem tezje tekel. Popolnoma sem bil skurjen. V zadnjih nekaj 100 metrih sem ob pomoci in navzocnosti publike stisnil iz sebe se zadnje moci in pretekel v cilj s casom 0:48:06 (neto 0:48:00). Zasedel sem 74. mesto med 489 udelezenci v moji kategoriji.
Moja najtezja tekma do sedaj. Upam, da bo v prihodnosti cimmanj podobnih izkusenj.

Drugace pa lepa prireditev. Skoda mogoce samo to, da so ljudje samo na zacetku in koncu trase. Malo mi je manjkalo spodbude na sredini, kjer sem imel "krizo".

Po tekmi smo seveda popili pivo ali dve. Nato smo sli do mojih "gostiteljev", kjer sem tudi prvic jedel bograc, ki je bil seveda zelo dober. Zvecer smo sli se na koncert "djevojke sa sela" (Severine), potem pa pocasi spat. V nedeljo smo sli po zajtrku, se en krog z bicikli. Dozivel sem prvi gumi defekt. Ne vem a sem povozil kak kamen ali kaj drugega. Kakorkoli, zadnja guma je bila kar naenkrat prazna. Takoj smo se ustavili in zamenjali zracnico. Se dobro, da sem jo prejsni teden kupil, ker drugace sploh ne vem kaj bi lahko naredil, ker s seboj nisem imel niti pribora za zakrpanje zracnice. Dobro, da smo imeli s seboj se eno malo pumpo in smo lahko se gumo napumpali. Potem sem moral seveda bolj paziti in se celo pot do doma bal, da bo kaj narobe. Pa ni bilo. Cez kako uro in pol smo srecno prispeli do doma.

Cel vikend je izpadel super, razen teka v soboto s katerim, isto kot zmagovalec :) , nisem zadovoljen. Najbrz bo poleti padel se kak popravec za to. Zdaj se pa veselo pripravljat za maraton Franja ;)

Tek trojk 2008

2008-05-11T19:21:00.004+02:00

Vceraj 10.5.2008 je bil na sporedu Tek trojk 2008. V nasi ekipi sva bila 2 tipa in ena punca. Nikoli prej nismo sli skupaj tecet, da bi videli kako se ujamemo. Vse to nas je cakalo ob 9:30, ko se je zacel tek.

Na startu je bila, kot ponavadi na takih prireditvah, velika guzva. Ko je pocila pistola se je zacelo zares. Preden smo sli cez startno/ciljno crto, je minilo ze vec kot minuto in pol. Pol pa gas. Prehitevali smo veliko ljudi, sploh od zacetka, potem pa vedno manj. Imeli smo tak tempo, da sem imel ze pomisleke, ce bomo sploh prisli na cilj. Pa je nakako kar slo no. Res, da pod visokimi obrati, pa vendar. Ko smo prisli do Fuzin se je zacel vzpon. Tam je kakih 200 metrov zelo ozke, dober meter siroke poti, ki se vije cik cak proti vrhu. Tu se je sele zacela guzva. Pa ne samo to, se nekateri ki niso mogli vec tectm so zaceli kar hodit in povzrocali se vecjo guzvo. Jaz sem tu veliko ovinkov sekal in res prehitel veliko ljudi, tako da sem potem precej casa tekel cisto uizi in sam, da sem pocakal se ostala dva iz moje ekipe. Zenski je bilo treba malo pomagati teci v klanec. Tudi to smo storili brez problema in tekli naprej. Na okrepcevalnici se nismo vstavili, ker smo sli teci na cas. Ko smo pritekli z Golovca do Karlovskega mostu je bila tam tabla z napisom "2 km do cilja". Lep pogled ni kaj. Problem je bil le v tem da smo bili kar zmozgani ze in asvalt ni ravno fajn za tect. Mi smo ga vseeno zgali do cilja. Nekajkrat sem sicer mislil se reci, da malo zmanjsamo tempo, vedar sem si mislil, da dokler gre, bom tiho. In sem bil, do cilja.
Ciljno crto smo pretekli, ko je bil na zaslonu cas 1:02:59. To je bruto cas. Od poka pistole do prihoda na cilj. Neto cas smo imeli 1:01:20. Skoraj pod uro.
Zasedli smo 34 mesto med 365 mesanimi trojkami. Kar lep rezultat, se sploh glede na to, da nihce od nas ni pricakoval takega casa.
Najbolj zanimivo pa je to, da je glavni "krivec" za vse skupaj punca iz nase ekipe, ki nam je drzala tak tempo.
Ker smo se kar fajn ujeli na Teku trojk, malo razmisljamo se o enem teku junija. To je Stafetni tek Zelezna kapla, v Preddvoru. Gre za maraton stafet. Vsak od trojice tece priblizno tretjino dolzine maratona.

PRVI TEKAC: Zelezna Kapla - Jezerski vrh 15 km z visinsko razliko +662 m
DRUGI TEKAC: Jezerski vrh - Fuzine 13 km z visinsko razliko - 447 m
TRETJI TEKAC: Fuzine - Preddvor 14 km z visinsko razliko - 291 m

Ker sem se vceraj baje izkazal v teku v klanec, sem baje najbolj primeren kandidat za prvega tekaca. Ce tek ne bo 15.6., ko je maraton Franja, imamo precej sans, da gremo odteci se to zadevo. Bomo videli cez 1 mesec.

Se ena slika s trojk. Zgledam kot, da bi sel mal trimckat ;)

Majske pocitnice

2008-05-04T19:28:00.005+02:00

Ker je bilo v prvem delu pocitnic bolj slabo vreme, sem postal ze skoraj malo tecen. Ko pa je bilo aprila konec je bilo lepse tudi vreme in cas je bil, da se malo vsedemo na bicikel.

V petek sva sla z Bostjanom do Bohinjskega jezera in nazaj.

Lepa turca. Za nazaj grede naju je na Soriski planini ujel dez. Nic kaj prijetno, ker je bil tam ze itak precejsen mraz. Malo smo se tresli do Sorice. Ko pa smo sli proti primorski, se je pa zacel kazati soncek in postalo je topleje.

V soboto je bilo, zaradi pomankanja kolesa iz prejsnih dni, potrebno seveda narediti se eno turco. Tokrat sva se odlocila za Breginj.

Prvo gas skozi Basko grapo, do Tolmina, nato pa naprej do Kobarida. Tu sva se ustavila na crpalki, da sva si nabavila za pit in malo "dopinga" za pojest. Nato sva sla naprej. Ko sva lezla proti Breginju sva se odlocila, da ne greva do konca, ker sva imela ze kar precej poti za seboj in seveda se toliko za nazaj. Sla sva do odcepa za Podbelo. nato sva se spusila nazaj do Kobarida.

Ker sva ze celo pot govorila, da je potrebno bolj uizi naprej sva se odlocila, da je zdaj zadnji cas, da to tudi izvedeva. Vse vredu in prav, ce nebi dohitela enega tipa na specialki, ki se je vozil kot da bi bil na pocitnicah. Pocasi in po sredi ceste. Seveda sva ga prehitela. Tip se nama je seveda prilepil na rit in gas. Zacela se je dirka proti Tolminu. Prvo sem vlekel jaz, nato Bostjan, pa spet jaz, pa spet Bostjan. Tisti tip pa kar zadaj se svercal. Pi...... jedna. Vglavnem v kroznem pri Tolminu je sel ta tip proti Volcam midva pa v Tolmin. V Baci sva se ustavila na pijaci, nato pa nazaj v grapo. Do Koritnice je slo lepo, nato je pa ratala kriza. Vsaj pri meni. Cisto brez moci. Vglavnem s Podbrda domov sem komaj prilezel. Nic ne de, se je treba pripravit na Maraton Franja.

Statisticni podatki(za vikend):
185.10 km
2925 m visincev
8:14:25 voznje
4.8 litrov popite tekocine

Test specialke

2008-04-20T19:57:00.007+02:00

Danes je blo treba izkoristiti lep dan in soncek. Zato sem bil ze malo pred poldnevom v LJ z namenom, da grem sprobat mojo najnovejso pridobitev.

Ni kaj fajn leti. Kot strela. Startal sem z Vrhovcev, nato do Dobrove od tu pa skozi Horjul, do Vrhnike, naprej mimo Borovnice do Podpeci od tu pa na Rakitno.

Do podpeci, ce odmislim veter, je slo kot po maslu. Naprej pa niti ne. Vzpon na Rakitno je bil kar vredu preizkusnja za prvo malo daljso furo z specialko.

Tu sem v celoti izkusil car voznje specialke v klanec. Pri gorcu sem sel v ta klanec z razmerjem 34-34 in imel najmanjsi zobnik spredaj se fraj. S specialko nizje kot 35-25 ne gre. Vseeno sem seveda prilezal do vrha, ceprav najbrz nic hitreje kot z gorcem.

Za nazaj sem seveda sprobal, koliko jajc imam in se spustil po klancu navzdol, da vidim koliko leti. Malenkost manj kot 68km/h je slo, vec nisem upal. Nato mi je zacelo se zmanjkovati pijace. Hotel sem iti na Petrol, vendar je bil ze zaprt. Nic zato, sem pa uzical eno gospo, da mi je dolila vodo v plastenko. Skoda da nisem imel s seboj nobene Isostar tablete, ker sama voda ni glih ucinkovita, je pa seveda vseeno bolje kot nic.
Vglavnem po slabih 4ih urah voznje sem bil nazaj doma. Kar malo skurjen za rect. Se veliko za naredit do maratona Franja. Saj je se skor 2 meseca casa, tako, da ni panike sploh.

Je pa padla moja prva 100-tka ;)

Se slika mojega voznega parka ;)

Statisticni podatki:
102.91 km
830 m visincev
3:48:36 voznje
1.6 litrov popite tekocine

Cooperjev test 2

2008-04-17T20:29:00.006+02:00

Pa je le napocil cas testa in odgovorov na vprasanja kot so :
A sem se zelo zamastil cez zimo? ;)
Ali tecem kaj hitreje ?
Bom dosegel nov max. pulz ?

Za razliko od prvic, sem tokrat sel na merjenje kozne gube, pred tekom.
Visok sem 185cm in tezak 77kg. Pri merjenju pritiska sem bil kar presenecen, ker je bil precej visok. To najbrz zato, ker sem bil malo pod pritiskom :). Kozna guba je 6.5 , 9 , 6.5 (prsni kos, trebuh, stegna) oz. 6.2% mascobne mase. Lani oz. jeseni je bila 10, 13, 10 oz. 9.4% . Se pravi, da se nisem nic kaj zamastil cez zimo ampak obratno.
Nato pa sva sla z Klavzarjem prvo nekaj krogov teka, za ogrevanje. Uizi in pocasi. Potem pa zares. Glede na preizkus kak mesec nazaj in glede na cel teden, ki je bil za menoj sem samo upal, da tecem hitreje kot 9:45. Zacel sem malo prepocasi, pomoje, nato pa vedno hitreje. Zadnji krog mi je uspelo teci celo pod 1:30. Vodil sem skoraj do konca, ko me je prehitel Klavzar. Koncni cas je bil 9:23 (povprecna hitrost = 15.35km/h). Seveda sem dosegel tudi svoj max. pulz, ki je sedaj 198.
Do danes, predvsem po zadnjem preizkusu pred Cooperjem, sem bil preprican, da je pod 9:00 nemogoce teci. Zdaj pa, glede na to da sem tekel skoraj 30 sekund hitreje kot pred pol leta ne mislim vec tako. Konec koncev mi manjka samo se 23 sekund :)
Bomo videli v jesen, ce se ne bom cez poletje prevec polenil.

Koncno Specialka

2008-04-15T21:00:00.003+02:00

V nedeljo sem jo pa konco dobil. Mojo prvo specialko. Tako, da ce se kje slisi za "Modrega dirkaca", zna biti, da je govora o meni ;)

Prejsni teden sem bil na predavanju Markota Baloha (www.markobaloh.com ). Ko sem iskal informacije, o predavanju, sem na njegovi strani zasledil tudi to, da prodaja svoje kolesarske drese iz prejsnih sezon. Dresi so novi in zapakirani. Cena kompleta hlace + majica je enaka kot, ce bi sel v trgovino kupiti samo majico ali samo hlace(60€). Zato sem danes sel do njega, da probam, ce mi je dres prav velik. Ker mi je bil, sva naredila eno drobro kupcijo in za denar, s katerim bi v trgovini kupil majico + hlace, sem dobil 2 dresa in njegovo kratko majico. S tem ko sem kupil njegovo majico sem postal tudi "donator projektov 2008".
Sem pa danes kupil tudi cevlje za specialko. Tako, da mi manjka samo se stevec in blokerji za pedala, potem jo pa lahko sprobam. Upam, da bo to ta teden.

Dirkaski dres 2007

Spining dres 2007

Specialka

2008-04-09T18:23:00.003+02:00

Ce bo vse prav, v nedeljo dobim specialko.

Priprave na Cooperjev Test 1

2008-03-28T16:56:00.005+01:00

Danes po sihtu, sem se odpravil direkt na Kodeljevo na stadion, da se preizkusim za Cooperjev test (6 x krogov po 400m). Ko sem prisel tja sem se prvo preoblekel v opremo za teci in odsel na stadion. Hvalabogu je bil prazen. Prvo sem se malo pretegnil in nato odtekel 6 krogov za ogrevanje. Nato sem en krog hodil in se spet malo pretegoval. Vmes sem tudi ustimal na uri, da max. pulz na 200, ker prej sem imel nastimano na 185. To pa zato, ker sem pricakoval, da bo pulz bil kar precej visok. Kot se je izkazal sem imel seveda popolnoma prav.
Potem se je pa zacelo zares. Na vse ali nic. Malo je bilo smotano ker sem bil sam in nimas pravega obcutka. Potem je sledilo 6 krogov, sadomazo tehnike :)

1. krog . . . 1:47.0
2. krog . . . 1:33.2
3. krog . . . 1:32.5
4. krog . . . 1:35.7
5. krog . . . 1:37.9
6. krog . . . 1:38.7
============
Total : 9:45.0

Povprecna hitrost je bila 14.77 km/h, povprecni pulz 189 in max. pulz 195.

Ceprav sem tekel bolje kot lani (klik), sem upal na malo boljsi rezultat. Zdaj pa ne vem zakaj ga nisem dosegel. A so bili problem cevapcici od kosila, ki so se valjali po zeldocu, mogoce prevlazen zrak, . . .

Se tabela ocen Cooperjevega testa:

Bomo videli cez slabe 3 tedne ;).

Vceraj sem sel pa gledati eno specialko in v trgovini so me tudi strokovno premerili. Visina medkoraka = 89 cm, dolzina rok 60cm. Baje imam zelo dolge roke :)
Vseeno mi je na koncu pozabil povedati kaksno velikost okvirja potrebujem.
Po izracunih na klik oz. klik pa potrebujem velikost 58 ali 60.

8. MKM - odpovedano

2008-03-26T20:23:00.001+01:00

Ker sem bil od 11.3 do 14. 3 na bolnsiki, sem se odjavil za Kraski maraton. Tako je sla po vodi moja prva priloznost za polmaraton. Kaj cemo, prvo zdravje potem zabava ;)
Ko sem v nedeljo jedel kosilo, ob 12:30, sem pogledal skozi okno. Ven je snezilo na polno. Bil sem kar vesel, da nisem v Sezani, saj bi imel do konca se skoraj pol ure teka, vreme pa grdo, ko hudic.
Ko sem potem v torek gledal slike na www.tekaskiforum.net, sem videl da je bilo vreme dejansko kar vredu, brez padavin. Baje so imeli celo nekaj sonca.

Za naprej so pa cilji priblizno taki. Cez priblizno 3 tedne grem na Cooperjev test, da vidim koliko sem se poredil cez zimo :) in kako hitro tecem. Se pravi malo bom delal na tem, da izboljsam lanskoletni cas na 2400. Se pravi teci moram pod 9:52. Mislim, da to ne bi smel biti problem. Treba bo pocakat in videt. Se prej bom sel 1x ali 2x na stadion Kodeljevo probat malo teci, da dobim obcutek, kje priblizno sem.
Potem pa veselo naprej teci, da se pripravim na tek trojk, kjer bomo baje letos zelo hitro tekli. Proga je sicer drugacna kot lani, vendar je dolzina najbrz zelo podobna. Lanskoletne trojke so bile moj prvi uradni tek. Zato tudi ni bilo nobenih ciljev, razen tega, da pridemo do cilja. Letos so nacrti malo visji. Bomo videli drugi vikend v maju.

P.S.
Ce bo vse po sreci se bom kmalu vozil z novim biciklom :).

Priprave na 8. Mali kraski maraton 2. del

2008-03-09T19:26:00.003+01:00

Danes sem imel se generalko pred Sezano. Trasa je bila identicna kot prejsnic.
Malo po pol stirih sem startal. Ze kmalu po startu, sem videl da imam kar nekaj % visji pulz kot ponavadi. Dejansko ga nisem mogel spravidti pod 160/min. V drugo, ko sem prisel do Koseskega bajerja, sem tam dobil za pit. Ze pred startom sem se zmenil s Simono, da me priblizno ob pol petih tam pocaka z eno pijaco. To pa zato, ker v prvo, ko sem tekel to traso, nisem imel s seboj nic za pit in sem bil na koncu skoraj dehidriran. Tam sem se ustavil za kako minuto, da sem spil tisti deci oz. malo vec soka in sel naprej.
Potem pa se je zacelo najgrse. Kar naenkrat sem ostal brez energije. Groza. Mislil sem ze iti direkt domov, vendar ker sem tak kot sem nisem sel. V prihodnje bom v podobni situaciji ravnal drugace, upam. Dejansko sem po 20 pretecenih kilometrih moral dobre pol kilometra hoditi. Potem sem se spravil spet teci za kak kilometer in nato do konca hodil.
Ko sem prisel domov sem bil crknjen kot se nikoli. Nic nisem mogel. Po kake pol ure sem se spravil pod tus. Potem sem sel jesti, ampak ni slo. Zdaj po 2 urah je malo bolje.
Mislim, da sem za vikend jedel premalo hrane z ogljikovimi hidrati, da bi si nafilal misice z energijo. Pac, kaj hoces. Na napakah se ucimo.
Vseeno pa sem kar dobro tekel, tistih prvih 20 kilometrov. Na maratonu bom pa itak imel vec energije in vzdusje bo tako, da bom pomoje dosegel tak cas, ki ga imam zeljo doseci. Bomo videli cez 14 dni.

Statisticni podatki:
21.96 km
89 m visincev
2:07:12 teka (800 m hoje)
161 Povprecen pulz

daksass

2008-02-28T10:07:00.003+01:00

Prvi kilometri s kolesom

2008-02-24T20:20:00.008+01:00

V tem tednu sem prvic res sprobal kolo kot se spodobi. Ze v cetrtek in petek sem malo kolesaril tu v okolici LJ. V petek sem si izbral kar "posteno" turo. Z Vrhovcev mimo Toskega Cela do Katarina nad Ljubljano, od tu pa spust do Hrastenic, potem pa po isti poti nazaj. Ko sem prisel v drugoo na Katarino nad Ljubljano, sem sam sebe skoraj klel, ker sem se kar vredu zdelal. Koncni rezultat in obcutek, je seveda vse to potisnil v pozabo.

Statisticni podatki:
33.24 km
816 m visincev
1:50:08 voznje

Vceraj, ko sem sel domov, sem s seboj vzel seveda tudi kolo. Ko sem prisel domov, sem ga prvic odkar sem ga kupil, temeljito spucal. Pomoje bi ga brez tezav prodal, ker je res zgledal odlicno. Potem sem namontiral se nove gume in kolo je bilo pripravljeno na 2008.
Danes dopoldne, pa je bilo seveda potrebno vse to se sprobati. Odpravil sem se na Kup. Najprej po stari cesti do odcepa za Hobo, od tu pa direkt na Kup. Klanec je kar precejsen no. Vendar, ce ne bi bil teren tak kot je bil, bi bilo mnogo lazje. Pot se je ravno odmrzovala in je bilo res tezko voziti. Kolesa so kar mlela zemljo. Skoraj sem se ze obrnil, vendar trmast kot sem se nisem. Potem ko sem prisel v gozd in na mulatjero je se kar slo.

Ker je vsega lepega enkrat konec, je bilo tudi danes tako. Pocasi sem prisel do snega. To je seveda zgodba zase. Ni ravno prijeten obcutek, ker drsi, koplje, . . . Neprijetno vglavnem. Ce ni ravno potrebe, se je bolje ogniti takim situacijam.

Na vrhu, sem se malo ustavil, da sem se preoblekel, potem pa gas domov.
Bicikel je bil totalno svinjski in sem ga lahko spet pucal. Isto je bilo s cevlji. Samo nic ne de, ker je bilo fajn.

Statisticni podatki:
8.79 km
450 m visincev
1:08:37 voznje

Priprave na 8. Mali kraski maraton

2008-02-12T19:51:00.000+01:00

Odlocitev je padla, da grem 23.3. na Mali kraski maraton. Razdalji sta samo dve in to sta 8 in 21 km. Jaz sem se odlocil za 21km razdaljo. Zadnje case kar nekaj tecem in komaj cakam, da se se ogreje in se spravim se na bicikel.
Skratka, pripravljam se na polmaraton. Zato sem seveda moral preveriti, ce moje telo sploh to zdrzi, ker dejansko take razdalje se nikoli nisem pretekel. Zato sem se odlocil v nedeljo to preveriti. Najprej sem v na zemljevidu malo preracunal, kje moram teci, da bo znaslo tistih 21km.
Zacel sem na Vrhovcih, kjer trenutno stanujem. Nato pa po vecni poti do Koseskega bajerja, mimo Roznika do Biotehniske fakultete, nazaj do Koseskega bajerja spet mimo Roznika do Biotehniske fakultete, od tu pa do Dolgega mosta, cez Trzasko cesto in do poste v Murglah od tu pa nazaj cez Trzasko cesto spet do Vrhovcev.
Se slika trase.

Vreme je bilo soncno. S seboj sem imel seveda tudi nekaj za v usta, kar se je izkazalo za kar pametno odlocitev. Nisem imel pa s seboj nic za piti, kar pa se je izkazalo za ne prevec pametno odlocitev. Dobro, da sem dopoldne pred tekom pil veliko tekocine, drugace bi se najbrz posusil. Na koncu, zadnje 2 - 3 km sem obcutil, da sem totalno izmozgan. Ko sem hotel pospesiti tek, nisem mogel popolnoma nic. Baterije so bile cisto prazne. Po koncanem teku , ko sem se ohladil in vse, je pa obcutek seveda bil bozanski.
Seveda pa tocne dolzine sploh nisem vedel. Zato sem danes, ko sem pripeljal kolo s servisa sel celotno traso se prevoziti. Tako sem koncno probal se nove cevlje za kolo in pedala. Fajn je bilo. Zdaj se tezje cakam sezono ;)
Je pa bila to zelo lepa izkusnja. Pred maratonom, bom seveda se enkrat ponovil to, da vidim, kje sem.

Statisticni podatki:
21.96 km
89 m visincev
2:01:28 teka
160 Povprecen pulz

Nova roba 2

2008-02-04T17:22:00.000+01:00

Sezona se priblizuje in bilo je potrebno nabaviti se gume, ter nosilec za kolo.
Gumi sta Continental Speed King 2.3. Nizek kotalni upor in zelo dober oprijem, ter nizka teža so lastnosti gume s katero bom letos premagoval klance, spuste in ravnine.

Stresni nosilec je Thule 591, cigar opis je sledeci:

Nosilec za kolo z novo obliko je eleganten in preprost za pritrjevanje.
Značilnost novega ProRide je moderna in funkcionalna oblika.
Popolnoma nova samonastavljiva čeljust omogoča hitro in enostavno pritrjevanje kolesa v višini strehe vozila, kar močno olajšuje dostop.
Za pritrditev koles skrbita nastavljiva trakova, primerna za vse dimenzije plaščev.
Kovinska konstrukcija.

Nova roba

2008-01-23T19:45:00.000+01:00

Ker sem en teden nazaj kupil SPD pedala, sem seveda moral kupiti se SPD cevlje. In sem jih. Northwave Kaiman. Zdaj pa samo se drzim pesti, da se cimprej ogreje toliko, da bom lahko sprobal cevlje.

Zacetek sezone

2008-01-10T18:14:00.001+01:00

Ker je minilo skoraj 3 tedne odkar sem zadnjic tekel in naj bi po tabeli spodaj sodec izgubil ze precej kondicije je bil zadnji cas, da zacnem nazaj teci.

In tudi sem. Prvic v 2008 tekel. Ugotovil sem celo, da sem zacel sezono na isti datum kot 2007. Zanimivo, ni kaj. Teci sem sel se z malo bolecine v rebrih (od padca pri bordanju konec decembra). V zacetku sem se malo bal da ne bo slo, vendar potem, ko sem se ogrel ni bilo vec problema.
Full vredu obcutek, ko se clovek po dolgem casu spet razgiba.

Povzetek leta 2007

2007-12-30T15:27:00.001+01:00

Leto 2007 se koncuje in prav je, da se malo spomnem kaj vse se mi je dogajalo.

Koncal sem "dolgotrajni" studij in diplomiral, se zaposlil, malo potoval, kupil kolo in zacel kolesariti, se udelezil svoje prve uradne tekaske prireditve, . . .

20. aprila sem diplomiral na fakulteti za Racunalnistvo in Informatiko. Nato sem imel malo prosto in se 7. maja zaposlil v podjetju Euro Plus v Kranju. Konco sem lahko zacel odstevati dneve do penzije :)

Konec junija sem bil na dopustu na Djerbi. Prvic sem letel z letalom in prezivel. Prezivel sem tudi najvecjo temperaturo, ki sem jo do sedaj obcutil v zivljenju. Zdi se mi, da je bilo okoli 45ºC. Za konec dopusta pa sem fasal se prebavne motnje, zaradi katerih sem dobil tudi prvi bolniski dopust.

Po bolniski pa se je zacelo najlepse. V zacetku junija sem si kupil kolo. Ker do dopusta nisem imel casa oz. ne vem zakaj ga nisem skoraj nic vozil, je bil zdaj idealni cas, da zacnem. In sem res.
Zacel sem s krajsimi in ravninskimi turami. Potem sem se pocasi odlocil, da grem s kolesom kar do doma. Tako je padla prva tura Brezovica - Petrovo Brdo. Takrat sem tudi ugotovil, da mi vecji uzitek in izziv predstavljajo neravninske in cimbolj dolge ture. Se pravi cimbolj razgibane in tezke ture. Pocasi sem se lotil raznih vzponov, kot so Rakitna, Krim in Soriska Planina. Septembra smo s sodelavci sli na Vrsic in Krvavec. Sel sem tudi na Mangart. Zakon je bilo. Potem pa je prisla jesen in mraz, tako da sem moral pocasi nehati kolesariti, ker je postalo premraz.

Ze v zacetku leta sem seveda zacel tudi teci. Slo mi je bolj pocasi od rok. Potem sem si konec februaraja zlomil rebro. Dober izgovor, da nisem nekaj casa tekel. Drugi vikend v maju sem se udelezil svoje prve tekaske prireditve. To je bil Tek trojk. Super dogodivscina in obcutek, ko teces s toliko ljudmi naenkrat. Z rezultatom nisem ravno zadovoljen ampak za prvic je vredu. Poleti potem nisem dosti tekel, ker sem veliko kolesaril in ni bilo casa za vse skupaj. Spet sem zacel bolj intenzivno teci zacetek oktobra. To pa zaradi priprav na Ljubljanski maraton. Udelezil sem se najkrajse razlicice teka in bil z rezultatom pozitivno presenecen. Zaradi tega sem najbrz potem v novembru tudi pretekel najdaljso mesecno dolzino do sedaj. Decembra, pa sem zaradi vremena in zdaj na koncu, zaradi padca pri bordanju malo manj tekel.
To je to.

Malo statistike:

Kolo:

Skupno prevozena razdalja: 1722.8 km
Skupni cas: 87:30:32
Skupno visincev: 18724 m
Najdalj casa na kolesu: 5:37:29
Najdaljsa tura: 99.9 km
Najvecja visinska razlika: 1700 m

Tek:

Skupno pretecena razdalja: 690.85 km
Skupni cas ≈ 69 ur
Najdaljsi tek : 18.6 km , 1:43:50

Skupaj sem bil aktiven 130 dni oz. 35.6% leta. Upam da bo v 2008 ta % vecji.

Se en zanimiv graf mojega teka v 2007. Zdaj sem sele videl, da sem v zadnjih 3-eh mesecih pretekel skoraj toliko, kot prej v 9-ih.

Rasta celada 3/3

2007-12-24T17:12:00.000+01:00

No pa mi jo je konco uspelo koncati.

Zgleda pa tako:

Rasta celada 2/3

2007-12-08T10:14:00.000+01:00

Priprava:

Barvanje:

Rezultat:

Rasta celada 1/3

2007-11-24T18:47:00.000+01:00

Danes sem pa zacel z barvanjem celade. Prebarval jo bom v tiste 3 barve. Trajalo bo 3 vikende da jo naredim. Vsak vikend 1 barva.

Prvo je potrebno seveda prelepiti vse kar ne sme biti pobarvano. Kar precej dela, zakriti vse luknje in vse ostalo. Saj na koncu ko pobarvas in vse potrgas dol je pa kar lepo videti. Barvam z navadnimi oljnimi barvami.

Slike spodaj so malo slabse, ker so narejene z GSM-om.

Na koncu naj bi zgledalo tako nekako

Priprave in mesanje barve

Pistola

Prebarvana celada

Koncan prvi del

Najdaljsa pretecena razdalja

2007-11-23T18:30:00.000+01:00

Tako je bilo. Po sihtu sem bil dokaj zgodaj v LJ in sem sel seveda teci. Ker sem startal ze ob 15:40 je bilo to treba izkoristiti. Bil sem ves naspeediran in sem dejansko izkoristil svetlobo, na koncu pa se malo teme. Tekel sem kot obicajno, do Koseskega bajerja, pod roznikom do zivalskega vrta, mimo Biotehniskega faksa nazaj, od tu pa do dolgega mosta, cez Trzasko cesto in skoraj do Trnovskih vrat in nazaj. Naneslo je 18.6 km. Vse to in se vec v samo 1:43:50, s tem da sem 2 x cakal semafor. Preprosti matematicni izracun pove, da bi pri takem tempu na malem maratonu porabil malo manj kot 1:55:00. Tako, da bo potrebno se malo treninga, da grem 21km pod 1:45:00.

Statisticni podatki:
18.6 km
65 m visincev
1:43:50 teka
122 Min Pulz
175 Max Pulz
157 Povprecen pulz

Jure Robic - predavanje

2007-11-21T18:22:00.000+01:00

Danes sem bil pa na predavanju Jureta Robica na FDV. Zanimivo ni kaj. Edino malo je skoda, da nisem bil dovolj hiter,d a bi si kupil majico ali DVD. Pa drugic.
Vec na: www.jurerobic.net

Se preden sem sel na predavanje sem si pa privoscil se en kolesarski film. Prevod naslova bi najbrz bil/je Leteci Skot (The Flying Scotsman).
Vec na: klik

Prva 500-tka

2007-11-14T18:50:00.000+01:00

Danes je pa padlo prvih 500 km. Natancneje, malo manj kot 503 pretecene km imam do sedaj.
Zdaj pa veselo tect naprej, dokler je se lepo vreme.

Zimski nacrti

2007-11-08T20:02:00.000+01:00

Ker je postalo premraz za bicikliranje, je treba pomisliti na druge oblike rekreacije. Zato sem zacel ponovno vec teci, kot sem poleti. V zacetku leta sem si zadal cilj, da pretecem vec kot 500km v celem letu. Poleti je iz meseca v mesec ta nacrt zgledal vedno bolj neuresnicljiv. Do 2 meseca nazaj mi je slo s tekom bolj slabo. Potem pa so se zacele priprave na Ljubljanski Maraton. Zdaj pa se je se shladilo in ni mi preostalo drugega, kot da zacnem vec teci. Kot zgleda, mi bo vendarle uspelo doseci cilj, ki sem si ga zadal v zacetku leta. Do tega mi manjka se slabih 32km. Zdaj sem si seveda zadal cilj preteci 600km do konca leta. Vse je seveda odvisno od vremena. Ce bo suho, bom najbrz to dosegel, drugace pa . . . bom dosegel prvotni cilj.
Ker sem si septembra kupil tudi uro za merjenje srcnega utripa, sem zacel delati na tem, da si zmanjsam povprecni utrip.
Clovek naj bi treniral pri obremenitvi 65 do 80% MSU (Maximalen Srcni Utrip).

MSU = 220 - leta

To pri meni trenutno pomeni 125 - 154 utripov/minuto. Bral sem in govori se, da, ce se prisilis in teces pri nizjem pulzu (npr. 70 MSU) dovolj casa, se srce navadi na to. V zacetku seveda teces pocasi, kot bi bil en starcek. S casom, pa pri istem pulzu pridobis na hitrosti.
Na Ljubljanskem Maratonu sem jaz imel povprecni pulz 177 utripov/minuto.
Drugo leto racunam, da bom imel nizjega. Po prvih rezultatih sodec stvar res deluje. Ce kontroliram pulz (povprecje nekje okoli 150 utripov/minuto) tecem 10km/h +- 0.5km/h. S tem, da pri tem pulzu, ko koncam teci prakticno nisem zmatran in bi po pocutju sodec komot tekel se en krog.

Zimski nacrt je tak, da dokler se temperature ne dvignejo nad 15ºC ne bom biciklaril. Tekel pa bom nekje 3 - 5 krat na teden. Seveda bom pozimi se malo bordal, vendar bo to vglavnem za vikende.

12. Ljubljanski Maraton

2007-10-28T10:50:00.001+01:00

Vse skupaj se je zacelo pomladi 2006. Ker sem bil od osnovne sole napre sportno neaktiven (po domace lenoba), sem se odlocil, da tako pac ne gre vec naprej. Zacel sem teci. Vedno vec. Letos maja sem sel tudi na moj prvi uradni tek. To je bil Tek trojk. Sodelovanje na taki prireditvi je enkratni dogodek. Zato sem se odlocil da grem tudi na Ljubljanski maraton. Cilj je bil preteci polmaraton oz. 21 km.
Vse bi bilo lepo in prav, ce ne bi junija kupil se kolo. Zaradi tega, sem zacel precej kolesariti in manj teci. To je trajalo do zacetka oktobra, ko je bil zadnji cas, da se zacnem malo pripravljati na maraton konec meseca. Kondicijo za kolesariti sem imel, vendar pri teku to ne pomaga prav dosti. Zaradi tega, sem se prijavil na 10.5 km razlicico oz. rekreativni tek. Prijavil sem se preko foruma www.tekaskiforum.net. Prijavil sem se pred zacetkom tega meseca, tako da sem izkoristil se popust za predprijavo. Prijavnina z popusti je bila 8€.
Za ta denar sem dobil:

Sportne nogavice (full dobre)
Kratko majico Ljubljanskega Maratona
Brisaco Ljubljanskega Maratona
Zobno pasto
2 x 20% popusta v Intersportu
Obliz

Cel teden pred tekom sem upal, da mogoce pa le ne bo dezja. S tega ni bilo nic. Zjuraj ob 7:00, ko sem vstal je padal dez. Hitro sem nekaj malega pojedel, se oblekel in odpeljal v center, da dobim prostor za parkiranje cimblizje startu. To mi je uspelo ;)
Ker sem imel deznik, sem se z enim frendom zmenil, da se dobiva pri emonski kleti. Tam sem bil ob 7:50. Ljudi in tekmovalcev je bilo iz minute v minuto vec. Isto je bilo z mrazom. Vedno bolj me je zeblo. Cas je kar hito minil, dez pa se vedno padal. Priblizno 10 minut pred startom sem se pomaknil na startno ravnino in se zacel ogrevati. Bila je kar huda guzva in sem se kar malo bal prerivanja na startu. Dez pa je komaj se kaj padal.

Ob 8:30 smo zaceli. Startali smo pri Kongresnem trgu. Ko sem prisel do bavarca, smo se tekmovalci ze toliko razprsili, da se je dalo cisto normalno teci. Dez pa je tudi zacenjal vedno bolj padati. Ko sem prisel do 1km sem pogledal na uro, da vidim ce sem priblizno v zeljenem tempu. Bil sem. To sem preveril vsak nadaljni km. Teci sem moral nekako 5min/km oz. hitreje, ce sem hotel preteci progo pod 55-imi minutami. Na priblizno 3.5 km je bila prva okrepcevalnica. Vzel sem vodo, ki pa sem jo popil samo pozirek, ker ob tem da teces, tezko se pijes zraven. Na naslednji okrepcevalnici se zato sploh nisem ustavil. Ves cas, pomoje kakih 8km, sem tekel vstric z eno zensko. To je bilo zelo vredu, ker sva eden drugemu drzala tempo. Po 9 km, pri hotelu Lev pa sem potegnil. Tu sem najbrz tudi dosegel svoj max. pulz. Prehiteval sem enega za drugim. Malo me je edino zjebalo, ker sem mislil, da je cilj direkt pred parlamentom. Pa ni bil, ampak je bil na Trgu republike. Ker je bila razlika samo kakih 100 m sem vseeno prisel ziv do cilja. Ko sem pretekel ciljno crto sem bil kar malo presenecen nad casom. Na uri nad ciljem je kazalo 49:20. Se pravi, da sem tekel nad pricakovanji.
Seveda sem sel takoj do sankov da sem malo popil in pojedel malo sadja. Nato sem se odpravil do avta in sel domov, ker sem bil cel moker.
Ko sem prisel domov, sem videl da sem dobil msg na GSM. V njem je pisalo : "Na 12. Ljubljanskem maratonu ste dosegli cas 0:49:27."
Neto cas teka (od preckanja startne do preckanja ciljne crte), ki sem ga dosegel je 0:49:08. Bilo je lepo in fajn, tako, da ce mi le uspe grem drugo leto res na 21km.

Statisticni podatki:
10.5 km
16 m visincev
0:49:19 teka
153 Min Pulz
200 Max Pulz
177 Povprecen pulz

Kimi Raikkonen prvak

2007-10-22T10:21:00.000+02:00

Vceraj sem se usedel pred TV, da si ogledam se zadnjo dirko letosnjega prvenstva Formule 1.
Najbrz je vsem znano, da so se za naslov borili 3 vozniki. Lewis Hamilton z najvec sansami in 107 tockami, Fernando Alonso z 103 tockami in nas Kimi Raikkonen z 100 tockami. Ker se tocke od leta 2003 naprej delijo drugace, kot prejsnih 50 let je imel Kimi najmanjse in skoraj nerealne moznosti, da mu uspe to kar mu je. Pa mu je. Malo smole pri McLarnu, ki je itak letos delal same pizdarije v F1 in z odlicno odpeljano dirko je po 7-ih letih v F1 koncno osvojil lovriko za najboljsega voznika. Tako je Ferrari po dveh letih zopet osvojil naslov med vozniki.

Forza Kimi !

Se malo podatkov o Kimiju: klik
Pa se malo o Ferrariju: klik

Suunto X3HR

2007-10-16T18:37:00.000+02:00

Danes sem si pa kupil ze dolgo zeljeni merilec srcne frekvence. Ker sem zasledil, da imajo v Hervisu v akciji Suunto X3HR sem prvo malo preucil kaj ura ponuja in seveda cene drugje po Sloveniji.

Lastnosti ure:

Monitor srčnega utripa
Povprečni srčni utrip v živo
Grafična omejitev srčnega utripa (Min/Max pulz)
Različne štoparice
Višinomer
Barometer
10 treningov spomina
Spomin , ki prikaze:

Min/Max pulz
Povprecen pulz
Min/Max nadmorska visina
Koliko metrov spusta/vzpona si naredil

Vse to in se vec, za samo 99.99 €. Najugodnjesa cena trenutno v Sloveniji. DO razprodaje zalog seveda.

Smarna gora

2007-10-15T19:10:00.000+02:00

Ker mi v soboto ni uspelo priti na Smarno goro sem moral seveda poskusiti se enkrat. V soboto nisem vedel poti gor in tako sem se lahko samo se obrisal pod nosom.

Danes je bilo seveda drugace. Prvo sem se pozanimal kako se pride gor in od kje in to je bil ves problem. Startal sem z Vrhovcev. Najprej na Tosko celo, od tu pa do Topola pri Medvodah in spust do Mednega. Tu sem preckal Savo in imel prvo pavzico.

Kmalu sem bil v Vikercah. Nato pa mimo spodnjih Pirnic do Zavrha pod Smarno Goro. Tu se zacne zanimiv del. Ko se asvalt konca pot zavije v gozd. OK. Prestavim v najnizjo prestavo. Kljub temu sem kar svical ko sem gonil v breg. Enkrat me cesta malo zjebe in se moram ustaviti. Potem sem seveda komaj startal. Ves cas sem moral biti cimbolj nagnjen naprej, ker drugace bi sel na hrbet. Tako je bilo pomoje prve pol kilometra. Potem je bila cesta se kar normala, dokler nisem prisel do zadnjega vzpona. Tu pa naletim na "resne tezave". In to je klanec, ki ga nisem prevozil. Situacija se ponovi se nakajkrat do vrha. To pa predvsem zaradi zelo strmega in makadamskega klanca in seveda gum, ki niso primerne za take podvige. Na vrh sem prisopihal v 1:38:00, s 27.5 prevozenimi kilometri. Tu sem se malo oddahnil in nadopingiral.

Tudi razgled je kar lep.

Sledil je spust. Lustno je bilo. Enkrat sem sicer zgubil plastenko z vodo in jo moral iti iskat nazaj, enkrat pa malo poletel in se moral vrniti po bicikel. Obakrat brez padca. Ko je bilo pa spusta konec, pa samo se turisticna voznja domov.

Statisticni podatki:
46.61 km
720 m visincev
2:27:27 voznje
0.8 litrov popite tekocine
1 Power-Riegel
1 Frutabela

Test lezecih koles

2007-10-14T12:06:00.000+02:00

Ze nekaj casa nazaj sem nekje zasledil, da bo v Ljubljani test lezecih koles. Ta dan je napocil danes, zato sem se ob 10-ih dopoldne odpravil na Rudnik pred Rutarja. Ko sem prispel tja so nekateri ze preizkusali kolesa. Potem sem pocasi prisel na vrsto tudi jaz.

Seveda je bilo treba postopno od najlazjega do najtezjega kolesa. Preizkusil sem 5 koles.

Zacel s tem kolesom:

Voznja s tem kolesom je kar cool ni kaj. Zanimiv obcutek, ko se prvic vozis s kolesom in si naslonjen nazaj.

Potem je prisel na vrsto tricikel.

Zakon stvar. Zadnja kolesa so malo nagnjena in lahko dejansko z njim pridivjas v ovinek pa te ne obrne. Fajn.

Sledila je voznja s se enim triciklom. Ta je bil bolj penzijonerski. Za starejse umirjene ljudi. Ce si s tem prehitro prisel v ovinek je slo kar po dveh kolesih. Ta tricikel ima tudi vzvratno prestavo.

Konco sem prisel do prvega kolesa, ki mi je predstavljal izziv. Ko startas in sem zapeljes par metrov ni nobenega problema vec. Fajn stvar. Udobna.

Na koncu pa je sledilo najlepse. Voznja z kolesom, ki ima balanco pod sedezem. Voznja niti ni zahtevna, ceprav imas pedala kar visoko. Ko pa se ustavljas moras dati noge dol preden se cisto ustavis in ne kot jaz, sele ko se ustavis. Ker v tem primeru sledi padec.

Zanimiva izkusnja. Cene teh koles so pa kar visoke.
Vec na strani: www.udobnoposvetu.si

Zelje za drugo leto

2007-10-08T19:35:00.001+02:00

Ker vedno raje premagujem predvsem kolesarske izive, sem malo pobrskal po internetu in nasel nekaj zelo lepih "Trans SLO" tur. Letos se cas kolesarjenja priblizuje koncu, saj je vedno bolj mraz. Tako, da komaj cakam pomlad in kaksen podaljsan vikend, da se lotim katerega od naslednjih izivov. Seveda racunam na to, da dobim zraven se kaksnega norca, da ne bom sel sam.

Da jih malo predstavim:

Gorenjski krog:

231 km
9000 vm

Primorski krog:

258 km
8990 vm

Alpski krog:

259 km
8612 vm

Notranjski krog:

289 km
8410 vm

Cooperjev test

2007-10-04T18:31:00.001+02:00

Danes sem sel pa na Kodeljevo, kjer je Sportna zveza Ljubljana organizirala Cooperjev test.
Ko sem prisel tja sem prvo izpolil en listek, nato pa so mi dali stevilko. Ko sem si jo pripel sem sel do stadiona, kjer so merili cas. Takoj nisem moral teci, ker jih je bilo ze dovolj na progi. Malo sem se raztegnil potem pa zacel svoj tek 6ih krogov. Prvi krog je bil 1:40, nato drugi 1:38 naprej se pa ne spomnem vec. Na koncu sem vglavnem imel cas 9:52, kar znese povprecno 14.594km/h. Nekako sem kar zadovoljen. To je bil itak moj prvi Cooperjev test, tako da se nisem moral z nicemer primerjati. Nato sem sel se na merjenje visine in teze, ter kozne gube. V supergah sem visok 188 cm in tezak 76.5 kg. Zanimala me je predvsem kozna gube, ker si je nisem meril ze od osnovne sole, kjer so mi jo merili na desni roki nad komolcem. Tu pa so mi jo merili na treh mestih in sicer na prsnem kosu, na trebuhu in na stegnih (10 , 13 , 10). Kaj pa to pomeni pa ne vem tocno.

Glede na spodnjo tabelo imam 9.4% telesne mascobe --> ODLICNO.

Vglavnem odlocil sem se da bom sel veckrat na Cooperjev test, da vidim kako in kaj se dogaja z mojim telesom.

Se tabela:

V Medvode in nazaj

2007-10-03T19:12:00.000+02:00

Ko sem prisel s sihta sem se takoj stusiral in odpravil na bicikel. S seboj sem vzel se vetrovko in nekaj za pojest, ter seveda za pit.
Prvo sem sel do Toskega cela od tu do Topola pri Medvodah in naprej do Mednega. Do Toskega cela se cesta povzpne kakih 200 metrov. Od tu naprej do Topola pri Medvodah pa se ves cas malo vzpenja in malo spusca. Malo vec je vzpona. Tu sem zavil desno proti Mednem. Cesta je makadamska in gre skozi gozd. Spust je kar lep. Vse bi bilo lepo in prav, ce nebi jaz, potem, ko sem prisel do asvalta pomislil na to, da sem mogoce iz zepa na majici izgubil hrano. Hitro sem segel z roko proti hrbtu v zep in BUM. Ko sem segal proti zepu sem seveda pameten kot sem obrnil cel zgoren del telesa. Zraven sodi tudi roka s katero sem drzal balanco. Kaj je sledilo nabrz ni presenecenje. Bliznje srecanje z asvaltom. Posledica je odrgnina na kolenu in strgana rokavica.

V resnici niti ni bilo hudo. Bolj je bil sok kot kaj drugega. Prvo sem pomislil, da se vrnem kar direkt proti domu, vendar sem po kilometru voznje, mogoce dveh ugotovil, da bolecina ni tako huda kot je bila takoj. Zato sem se odpeljal mimo Mednega skozi Medvode do Sore. Tu sem zavil spet proti Topolu pri Medvodah. Cesta se ves cas malo vzpenja. Najbolj zanimiv pa je zadnji kilometer, ko se res postavi pokonci. Saj ni bilo panike, ker sem bil itak ogret in me nic ni moglo ustaviti. Tu sem potem zavil nazaj proti Toskem celu, ko pa sem prisel do tja, pa gas v dolino. Sel sem mimo Dravelj in Koseskega bajerja po vecni poti proti domu.

Statisticni podatki:
47.46 km
700 m visincev
2:19:41 voznje
0.8 litrov popite tekocine
1 Power-Riegel
1 banana

Kolektivni izlet na Krvavec

2007-09-24T19:33:00.000+02:00

Ker se je ze zacela jesen, smo se na sihtu zmenili, da je treba izkoristiti kar je se lepega in toplega vremena. Zato smo se odpravili na Krvavec. Sli smo samo 4 komadi, ker ostali niso imeli casa. Po koncanem delu smo se odpravili do gostilne Tonac v Gradu, kjer smo startali.

Za "ogrevanje" smo imeli priblizno 200 metrov. Potem pa se je zacel klanec. Vozili smo zelo kolektivno. Vsi 4 na kupu. Kar lepo nam je slo. Po priblizno 3.5 kilometrih voznje, so zaceli mimo nas eden po eden voziti kolesarji Save Kranj. Seveda nismo sli dirkati z njimi, ker bi nas po par 100 metrih najbrz vse pobralo. Mi smo vozili svoj tempo, vsi skupaj v gruci, do nekje 2 kilometra pred koncem asvalta. Potem pa sva jaz in Grasic zacela malo pospesevati. Milos in Loboda sta vozila se naprej isti tempo. Ko sva se z Grasicem pribljizevala koncu asvalta sva vedno bolj hitela. Nekje 200 metrove pred koncem sem jaz se bolj pospesil, Grasic pa seveda takoj za menoj. To je trajalo pomoje le kakih 100 metrov, ker so me potem misice zacele peci in sem moral zmanjsati hitrost. Cez "ciljno" crto sva z Grasicem prisla vzporedno. Ker ni bilo fotofinisa, sva imela dejansko isti cas. Potem sva umirila tempo in pocakala se Lobodo in Milosa.

Potem smo skupaj odsli se do okrepcevalnice Soncek na Krvavcu.

Tu smo se malo ustavili, da smo dali nekaj v usta in se malo ohladili.

Ko smo se oblekli za spust, smo oddivjali nazaj. Ker je bil Laboda z treking kolesom, se je on odpravil nazaj po isti poti kot smo prisli, ostali pa smo nekje na sredini zavili na "stranska pota".
Prvo smo sli po nekem kolovozu, nato cez pasnik mimo krav in elektricnega pastirja, potem pa v grme. Tu se je sele zacel vredu spust. Bilo je kar divje.

Jaz sem vozil zadnji, ker se zadnji najslajse smeje. Te srece niti nisem imel, ker je bila pot kar divja in sem samo upal, da me kje ne usuje. Ni bilo dolgo, ko je pred menoj padel Milos. Enkrat vmes sem zgubil se bidon z vodo. Ker sem sumil, da ga bom sem se se pravocasno ustavil, da mi ni bilo treba hoditi nazaj ga iskat. Potem pa gas naprej. Kmalu sem tudi sam naletel na mino in skoraj padel. Ulovil sem se na nogah, kolo pa je naredilo salto. Kmalu smo prisli, do konca spusta. Sledila je se voznja do avtov. Peljali smo se mimo hise, ki se je prodajala za miljardo tolarjev. Po kakih 10-ih minutah smo prispeli do parkirisca. Ko smo se preoblekli, smo si privoscili se vsak eno pivo.

Statisticni podatki:
31.12 km
1048 m visincev
2:24:45 voznje
0.8 litrov popite tekocine
1 frutabela

Mangart

2007-09-23T20:14:00.000+02:00

Danes sem imel to sreco, da sem bil prvic na Mangartu, oz. Mangartskem sedlu. Ideja za ta podvig se je porodila 2 - 3 tedne nazaj, realiziral pa sem jo, kot ze omenjeno danes.
Vstal sem zgodaj zjutraj. Natanko ob 6:15. Nekaj malega sem pojedel in popil kavo. Ob 7:20 smo se s starsi odpravili proti Logu pod Mangartom.

Tja smo prispeli nekje ob 8:45. Preoblekel sem se v kolesarsko opravo, sestavil bicikel, vzgal GPS in gas v klanec. Startal sem ob 8:55.
Nekje na internetu sem prebral , da je dolzina te trase priblizno 22km. S tem v glavi sem tudi startal in odsteval metre do vrha.
Pot se iz Loga pod Mangartom naprej samo se dviguje. Prvi hujsi klanec je nastopil v Strmecu, vendar ni bil tako hud, kot sem slisal, da naj bi bil. Kaj naj recem. Do odcepa za Mangart nic kaj posebnega razen tega lepega klanca. Saj tudi od tu naprej je bil, vendar je bilo se kaj drugega zanimivega za videti.

Po odcepu sem kmalu prisel do mesta, kje je bil nekaj let nazaj plaz. Tu je 200 -300 metrov makadama. Z gorcem se kar gre, s specijalko pa najbrz ne ;). Potem sledi kak kilometer malo blazjega klanca. Za tem prides do najhujsega klanca na celotnem vzponu. Saj ga ni veliko, pomoje nekje 200 metrov, vendar te ta klanec sigurno vredu segreje. Cesta je seveda ozka. Ko te prehiteva avto moras voziti skoraj ze v jasku. Na momente zelo smotano.
Kmalu se zacnejo serpentine. Ko jih prevozis nekaj prides do prvega tunela. Saj od dalec ne zgleda napacno, vendar, ko zapeljes v njega in se po parih metrih vse stemni je pa cuden obutek. To je tako, kot bi se vozil v popolni temi s kolesom. Res zelo smotan obcutek. Vozil sem res po sredini tunela in samo cakal da ga bo konec. Potem sem se vzpenjal naprej proti vrhu in prisel do se enega tunela, ki je bil se daljsi. Tudi tega in vse nadaljne sem prezivel. Malo pod vrhom, kjer je bila bolj sencna stran, sem naletel tudi na prvi letosnji sneg.
Ves cas sem odsteval kilometre do konca. Na koncu, ko sem prisel do vrha pa sem ugotovil da sem se ustel. Ko sem se ustavil, sem imel prevozenih 16.84 kilometrov in to v casu 1:55:57. Se pravi kar nekaj manj kot sem imel pripravljene energije. Pa nic zato. To sem brez problema sprejel.

Na vrhu sem se seveda ustavil in preoblekel. Malo sem pojedel in popil.

Med tem casom sem si se ogledal bliznje in daljne gore. Res lep razgled.

Pred spustom sem se se oblekel, da med spustom nisem zmrznil. Spust je minil kar precej hitro. Na startnem mestu sem bil po 35 minutah in 10 sekund.
Privoscil sem si en kofe z mlekom. Ker mojega prevoza se ni bilo, sem sel se proti Loski Koritnici. To je takoj za mostom desno. Sel sem kake 4 km v klanec. Obrnil sem se pri prvi hisi ki sem jo videl, ker ni zgledalo, da naj bi bila v blizini kaka vas.

Nato sem sel nzaj v Log pod Mangartom. Pogledat sem sel se pokopalisce vojakom, ki so se borili na Rombonu in pa tunel Stoln.

Vec na: klik

Statisticni podatki:
43.76 km
1627 m visincev
3:19:24 voznje
1.6 litrov popite tekocine
1 kava
2 kosa jabolcnega struklja
1 frutabela

Petrovo Brdo - Podrost

2007-09-22T21:28:00.000+02:00

V soboto popoldne sem sel pogledat od Petrovega Brda do Podrosta, kaj so naredile poplave.
Tu je par slik.

Rakitna

2007-09-20T18:16:00.000+02:00

Iz Brezovice do Podpeci je ravnina. Ni panike. Od Podpeci do Rakitne pa je dobrih 9km klanca. Prevozil sem jih v 40-ih minutah. Pri jezeru na rakitni sem imel cas 1:02:00 in 22:00 km. Nazaj sem letel ko reaktivc in bil doma 2 uri po odhodu.

Statisticni podatki:
43.77 km
471 m visincev
1:48:23 voznje
0.8 litrov popite tekocine

Kup

2007-09-16T20:37:00.000+02:00

Pred kosilom sem skocil na Kup. Kmalu po tem ko sem startal sem skoraj povozil veverico. Krneki. Sel sem po stari cesti s Petrovega Brda proti Podbrdu in zavil proti Hobi. Tu se cesta zacne vzpenjati.

Kmalu sem prisel do mulatjere, po kateri sem nadaljeval do podslatnika.

Peljal sem se mimo dveh porusenih kasarn (ostanek 2 svetovne vojne).

Ko sem prisel do vrha sem sel se do Kupa.

Od tu sem se potem spustil proti domu. Vmes sem zavil se na eno drugo pot, po kateri sem se peljal po visokem zelenju. Po dobri uri voznje sem prisel do doma.

Statisticni podatki:
10.04 km
500 m visincev
1:14:21 voznje
1.0 litrov popite tekocine

Porezen

2007-09-15T20:26:00.000+02:00

Danes sem bil pa na Poreznu :)

Ker sem bil zelo neprespan, mi skoraj ni preostalo drugega kot, da nekaj naredim zase. Zato sem se potem , ko sem prisel domov in pojedel kosilo odpravil na kolesarski izlet.
Startal sem kot ponavadi od doma. Prva 2 km sem imel spust do Zgagu, kjer se je zacel prvi vzpon. Tu sem zavil proti Davci in pri prvem odcepu desno mimo Stulca. Tam sem srecal motorista, ki se je malo zgubil in me vprasal, ce je od tu mozno pritido Tolmina. Povedal sem mu za pot in nadaljeval do kmetije Jurez. Tu sem se spustil do ceste skozi Davco in na prvem odcepu zavil levo preko mostu. Pot me je vodila v breg. Prisel sem do dveh his. Tu sem se malo zgubil. Po zemljevidu sodec se mi ni sanjalo, ce sem prav ali ne. Vprasal sem za pot in starejsa gospa mi je povedala, da naj samo nadaljujem naprej in, da ne morem zgresiti. Prisel sem na cesto, ki je bila dokaj polozna in se je cez nekaj casa zacela se spuscati. Po spustu je seveda sledil vzpon in cez nekaj casa sem prisel do prvih "vrat". Ko sem sel skozi ta vrata sem prisel na prvi pasnik. Od tu naprej sem sel skozi kar nekaj pasnikov, ki so bili med seboj loceni s podobnimi "vrati". Srecal sem dve gospe, ki sta me gledali kot osmo cudo, ter me vprasali, ce bom prisel do vrha.
Kar si clovek, da v glavo tudi naredi, zato je bil moj odgovor pritrdilen. Pot pa se je vedno bolj vzpenjala.

Nekajkrat sem se ustavil, ker je bil klanec zelo hud in ob prvi napaki te je ustavilo.

Proti koncu poti sem prisel tudi do klanca, ki ga je bilo prakticno skoraj nemogoce zvoziti. Bil je zelo zelo strm in pot je bila zelo grda. Tu sem koral stopiti z bicikla in ga nekaj casa potiskati. Kasneje se je pot malo "polegla" in lahko sem nadaljeval z bicikliranjem. Kmalu sem bil pri koci na Poreznu. Ker je bil moj cilj vrh Porezna, sem se seveda povzpel tudi do tam. Od koce do vrha, sem bicikel potiskal. Na vrhu sem se vpisal v zvezek osebkov, ki so bili na vrhu. To je bil moj drugi vpis v zvezek letos. Prvic sem bil pes. Naredil sem nekaj slik in se spustil nazaj do koce, kjer sem popil Coca Colo in se malo odpocil.

Bilo je prijetno toplo, saj sem se soncil zgoraj brez okli 17:30 CET. Ko sem popil pijaco in pojedel banano, sem se oblekel in odsel proti domu. Ni slo vse tako kot je bilo misljeno. Kar polovico poti navzdol, sem kolo vlacil s seboj. Strmina je bila kar huda, gume pa slabe. Dozivel sem tudi prve padce s kolesom in skok cez balanco. Ko sem prisel do malo bol poloznega brega sem se usedel nazaj na koli in se odpeljal do Pohoca. Tu me je napadlo eno veliko kosmato cudo. Njihov pes. Skoraj sem se usral. Ko sem se ustavil in ga malo napizdil je dal mir. Od tu do Petrovega Brda pa samo se gas po asvaltirani cesti navzdol. Po dobrih treh urah in pol sem bil doma.

Link do poti ture:
http://www.mtbture.com/tura_celotna.php?id=156
Zemljevid:
http://www.mtbture.com/zemljevidi/porezen_petrovo_zemljevid.jpg

Statisticni podatki:
21.76 km
800 m visincev
2:19:32 voznje
1 banana
1 frutabela
1.5 litrov popite tekocine

Euro Plus juris na Vrsic 2007

2007-09-13T22:05:00.002+02:00

Par tednov nazaj smo se na sihtu zaceli meniti, da bi vsi, ki kolesarimo odsli na Vrsic. Grasic kot glavni favorit je vsakemu, ki pride do vrha obljubil pivo. Ce pa ga kdo prehiti dobi vecerjo. Danes je napocil trenutek resnice.
Ob 15:20 smo startali izpred firme in okoli 16:30 prisli v Kranjsko Goro.

Ko smo se vsi pripravili in naredili sliko udelezencev smo krenili.
Od zacetka ni bilo tezav, saj ni nobenega klanca. Ko smo prisli do prvega smo bili v prvi grupi Loboda, Zrimsek, Milos, jaz in Grasic. Podlogar, Izi in Saso pa so sestavljali drugo skupino. Od zacetka naprej je kolono vodil Loboda. Prvo smo zgubili Zrimska. V skupini smo ostali se stirje. Potem sem jaz pocasi prehitel Milosa in Grasica.
Ker je bil to moj prvi vzpon na Vrsica in nisem poznal trase je bilo kar zanimivo in hkrati tezko. Enkrat sem se se pribrizal Lobodi to pa je tudi bilo vse. Grasic in Milos sta zacela zaostajati in vecerja je bila na vidiku. Ko sem se vzpenjal od serpetine do serpetine sem samo gledal koliko visine me se caka. Startali smo na 810m in cilj je bil na 1611m. Od polovice naprej sem res cakal samo se konec. Pocasi sem postajal vedno bolj skurjen. Loboda mi je usel in ga sploh nisem vec videl. Grasic je enako zaostajal za menoj in nisem se vec bal, da vecere ne bi dobil.
Ko sem se blizal 1600m visine, sem iz sebe stisnil se zadnje atome moci.
Do vrha sem rabil 1:00:30. Prisluzil sem si pivo in vecerjo :) Pivo smo seveda takoj na popili.

Ko smo se malo ohladili, smo se oblekli in oddivjali nazaj v Kranjsko Goro. Tu sem bil malo slabsi. Najboljsi so bili tisti, ki so najbolj nori. Ko smo prisli do cilja, smo dali kolesa na avte in sli se na eno pivo, ter se kasneje odpravili proti domu.

Statisticni podatki:
25.57 km
801 m visincev
1:27:24 voznje
0.8 litrov popite tekocine + 2 Pivi

Izlet k Bohinjskem Jezeru

2007-09-09T10:49:00.000+02:00

Vse skupaj se je zacelo ob 11:00 z dveurno zamudo. Startal sem od doma, najprej do Sorice, kjer so mi kolesarji, ki sem jih srecal povedali da na Soriski planini zelo piha in je dobro imeti kaksno vetrovko. Jaz se jo itak imel zaradi spusta v Bohinj. Na Sorisko planino sem prilezel v dobrih 49 minutah. Malo sem se ustavil, da sem oblekel vetrovko in gas naprej.

Prvih nekaj kilometrov je res kar prececj pihalo. Malo pred Nemskim rovtom, sem dohitel kolono vozil, ki se je zelo pocasi premikala. WTF?? Ko sem jo prehitel, sem videl da tamkajsni kmeti peljejo celo credo krav na drug pasnik in so zaradi tega (meni nic tebi nic) zaprli cesto. Po nekaj minutah strpne voznje za kravami se je nadeljeval spust do Bohinja. Tam sem povprasal kako se pride do Raven. Ko sem ugotovil sem pot nadeljeval do Mencingarjeve koce in naprej po makadamski poti. Po tej poti naj bi v 15-ih kilometrih prisel do jezera.

Pot se je vlekla kot kako crevo in ves cas je bil vzpon, tako da sem se ze malo bal, da bom prisel na Vogel. Prvi odcep, ki je bil levo sem ignoriral. Do naslednjega sem potem potreboval vec kot uro. Ker mi je ze zmanjkovalo pijace, sem bil ze posteno v skrbeh. Koncno sem prisel do naslednjega odcepa levo in takoj zavil levo in zacel s spustom proti nevemkam. Spust je kar trajal nekaj casa in skoraj bi mi odpadle roke. Proti koncu sem naletel se na vodo. Takoj sem se ustavil in jo nalil v obe plastenki. Kmalu za tem sem prisel na cesto, ki pelje iz Bohinja do jezera. Zavil sem levo in ugotovil, da sem dejansko prisel kamor sem imel nacrt, v Ribicev Laz. V nekaj minutah sem bil pri jezeru. Tam sem vprasal, ce vodi kaksna druga pot od jezera do Bohinja, razen asvaltirane in ugotovil, da se da priti tudi po drugi strani Save, po neki makadamski poti.
Zdaj sem malo ustavil, da sem pojedel sendvic in si pripravil napitek za pot nazaj. Za seboj sem imel cca 44km in 3:45:00 voznje.

Ko sem pojedel se frutabelo sem se odpravil proti domu.
Do Bohinja sem sel po prej opisani poti. Tu se je zacel 11 kilometerski vzpon, do odcepa na Bacarsko sedlo. V Nemskem rovtu sem se oskrbel se z zadnjo dozo vode. Klanec se je res vlekel ko hudic. Najbrz se zato ker sem bil ze vec kot 4 ure in pol na biciklu in sem bil ze malo skurjen. Pa vendar sem docakal odcep in od tam nadaljeval do Bacarskega sedla. Od tu do Kolc je pa ena zelo fajn trasa. Res grem rad po njej. Na levi strani imas strmino, na desni prepad. Kar malo adrenalinsko. Od Kolc in pa se spust do Petrovega Brda. Domov sem prisel ob 17:30.

Statisticni podatki:
75.41 km
1700 m visincev
5:37:29 voznje
1 sendvic
3 frutabele
3.5 litrov popite tekocine